Menu
Osnovne informacije o zaposlitvi:
Pričakujemo:
Osnovne informacije o organizaciji:
Opis dela:
Nudimo:
Delo v majhni ekipi svetovalcev in zagovornikov z delovno-socialnega področja, vso službeno opremo, možnost rednega izobraževanja in usposabljanja za administrativno in sorodna področja.
Rok za prijavo je 25. 4. 2025. Predviden pričetek zaposlitve: maj 2025.
Življenjepis s krajšo predstavitvijo pošljite na info@delavskasvetovalnica.si.
Na omenjenem naslovu samo na voljo tudi za dodatna vprašanja.
Izpite iz slovenščine organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik v sodelovanju z zunanjimi izvajalci.
Izpiti so namenjeni vsem, ki potrebujejo javno veljavno listino o znanju slovenščine za uradne namene (delo, državljanstvo). Opravljen izpit na vstopni ravni (A1) ni pogoj za opravljanje izpita na osnovni ravni (A2 – B1).
Če želite opravljati izpit, morate izpolniti prijavnico, ki jo pošljete neposredno izbranemu izvajalcu izpita. Prijava na izpit je mogoča najkasneje 10 dni pred izpitnim rokom pri izbranem izvajalcu, odjava pa je mogoča najkasneje 2 dni pred datumom izpita. Preden želi oseba pristopiti k izpitu, mora poravnati izvajalcu strošek izpita.
Cena izpita je 162,00 evrov. Na spletnih straneh izvajalcev je naveden možen način plačila. Večinoma se plača preko položnice, preko spletne strani ali neposredno na lokaciji izvajalca.
Kdo lahko izpit opravlja brezplačno?
Državljani tretjih držav, ki ste se udeležili enotnega programa učenja slovenskega jezika v obsegu 120 ali 180 ur in ste bili na tečaju prisotni v vsaj 80% ter izpolnjujete pogoje bivanja v RS, ste upravičeni do brezplačnega prvega preizkusa znanja.
Prosti termini za opravljanje izpita do konca leta 2025 (če se boste na izpit prijavljali pri zunanjih izvajalcih, pošljite prijavnico neposredno njim):
| Maj |
| 19. maj: LU Kranj, LU Murska Sobota, LU Nova Gorica, LU Velenje, ZIK Črnomelj 20. maj: AZ Maribor, LU Celje, ZZ Postojna, ZLU Trbovlje 21. maj: Cene Štupar – CILJ, Ljubljana, LU Ajdovščina, LU Ravne na Koroškem, UPI Žalec 22. maj: LU Koper, LU Krško, LU Rogaška Slatina 23. maj: CDI Univerzum, Ljubljana, DOBA Maribor, LU Ptuj 24. maj: RIC Novo Mesto |
| Julij |
| 9. julij: Cene Štupar – CILJ, Ljubljana |
| September |
| 15. september: LU Kranj, LU Murska Sobota, LU Nova Gorica, LU Velenje, ZIK Črnomelj 16. september: AZ Maribor, LU Celje, ZZ Postojna 17. september: Cene Štupar – CILJ, Ljubljana, LU Ajdovščina, LU Krško, LU Ravne na Koroškem, UPI Žalec 18. september: LU Koper, LU Rogaška Slatina 19. september: CDI Univerzum, Ljubljana, DOBA Maribor, LU Ptuj 20. september: RIC Novo Mesto |
| November |
| 8. november: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (rok za prijavo: 23. 9. 2025 do 15. ure, rok za plačilo: 24. 9. 2025 do 15. ure) 10. november: LU Kranj, LU Murska Sobota, LU Nova Gorica, LU Velenje, ZIK Črnomelj 11. november: AZ Maribor, LU Celje, ZZ Postojna, ZLU Trbovlje 12. november: Cene Štupar – CILJ, Ljubljana, LU Ajdovščina, LU Krško, LU Ravne na Koroškem, UPI Žalec 13. november: LU Koper, LU Rogaška Slatina 14. november: CDI Univerzum, Ljubljana, DOBA Maribor 15. november: RIC Novo Mesto |
Prijava na izpit: https://centerslo.si/izpiti/roki-izpitov/prijava/
Za informacije o ostalih izpitih (B2, C1, C2, individualno opravljanje izpita) se obrnite na to spletno stran: https://centerslo.si/izpiti/roki-izpitov/
Prispevek je pripravila sodelavka Eva Mršnik.
Naslovna slika: “studying” avtorja k4dordy je licencirano v skladu z CC BY 2.0.
RAZPIS JE ZAKLJUČEN
Osnovne informacije o zaposlitvi
Gre za zaposlitev, ki jo v sklopu vloge ‘Pravna podpora’, izbrane na Javnem razpisu za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024, sofinancira MJU.
Pričakujemo:
Opis dela:
Prednost bodo imeli kandidati_ke, ki:
Nudimo:
Delo v majhni izkušeni ekipi svetovalcev in zagovornikov z delovno-socialnega področja in področja delovnih migracij, neposredno delo z žrtvami kršitev delovnega prava in žrtvami trgovine z ljudmi, sodelovanje z odvetniško pisarno pri konkretnih primerih kršitev, izobraževanje ter usposabljanje na našem delovnem področju, mreženje z drugimi relevantnimi organizacijami na našem področju (inšpektorat za delo, zavod za zaposlovanje, upravne enote, policija, tožilstvo, sodišča, centri za socialno delo, druge nevladne organizacije itd.), vso službeno opremo ter medsebojno podporo pri izvajanju vseh aktivnosti.
Rok za prijavo je 2. 3. 2025. Nastop dela: 24. 3. 2025.
Življenjepis s krajšo predstavitvijo pošljite na info@delavskasvetovalnica.si.
Na omenjenem naslovu samo na voljo tudi za dodatna vprašanja.
Za vzdrževane družinske člane lahko uveljavite posebno olajšavo pri odmeri dohodnine za leto 2024.
Rok za oddajo vloge je 5. februar 2025. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. februarja 2025, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga.
Za pomoč pri oddaji vloge smo svojim članom na voljo na:
Več informacij: https://www.gov.si/novice/2025-01-06-uveljavljanje-posebne-olajsave-za-vzdrzevane-druzinske-clane-pri-odmeri-dohodnine-za-leto-2024/
Med 23. in 27. 12. 2024 bo naša pisarna zaprta.
Vsem želimo lepe praznike in se vam zahvaljujemo za vašo podporo in dobro sodelovanje v iztekajočem se letu!
Štiri situacije v zadnjih dneh.
Prva situacija. Kličem našega uporabnika, kakšna je situacija z njegovim zdravjem. Ima namreč hude zdravstvene težave, možgansko anevrizmo, težave z jetri. Pravi, da ni ok, ampak da vseeno razmišlja, da bi prekinil bolniško. Ne more (pre)živeti z višino bolniškega nadomestila. Vprašam ga, kaj mu je nazadnje rekel zdravnik. Pove, da mu je rekel, da se lahko v tem trenutku že manjši fizični napor zanj konča tragično. Vsaka debata o pre-nizkih bolniških nadomestilih in plačah se tukaj konča.
Druga situacija. Kliče me žena našega uporabnika. Pove, da je njen mož pristal na urgenci. Ima hude krče v roki. Že od prej pa ima hude bolečine v hrbtu. Pove, da so mu zdravniki rekli, da bo lahko izgubil roko. On je delal. Ker “mora”. Razen njegove plače nimata nobenih sredstev. Tudi ona ima zdravstvene težave. Njega vprašam, kaj bo, če izgubi roko, že pred tem sem ga nekajkrat opozoril, naj se neha tako zafrkavati z lastnim zdravjem.
Tretja situacija. Poslušam pogovor sodelavke z našim uporabnikom. Ta ji razlaga, da ga zdaj nekaj časa ni bilo. Da je pristal v bolnici. Srčna kap. “Na srečo” ni bila “tako huda”. Pove, da je pred tem kar nekaj časa delal dve izmeni vsak dan, prvo je osem ur delal v eni kuhinji, nato takoj osem ur še v drugi. Pove, da so doma rabili denar, krediti pa to. Sodelavka mu je vljudno zabrusila: “Kaj pa bi od tebe imela tvoja družina, če bi te srčna kap vzela”?
Četrta situacija. Pred kratkim sem bil s sodelavko na obisku pri enem našem uporabniku v rehabilitacijskem inštitutu SOČA. Delavec je imel zastoj srca. Komaj je preživel, zdaj je v postopku rehabilitacije. Imel je precej sreče, saj je njegov sin slučajno pozabil denarnico in se vrnil domov, ko je njega doletel zastoj srca. Zdravniki so mu pred operacijo sicer rekli, da ga bodo poskusili rešiti, a da so možnosti kar majhne. Preživel je. V pogovoru nama je rekel, da je celo življenje samo delal. Cele dneve. Sobote. Nedelje. Vsak dan. A ko se mu je to zgodilo, in zdaj ko je preživel, da vidi, da ga ni denarja na svetu, ki bi nadomestil zdravje. In da je zdaj miren sam s sabo, da se trudi z rehabilitacijo, da ga veselijo obiski družine.
Iskreno sem že zdavnaj nehal šteti, kolikokrat sem od delavk in delavcev slišal besedo “moram”. Moram zdržati, tako pač je. Kaj naj. Moram delati najmanj 240 ur mesečno, pa še kaj zraven.
In točno za tem “moram” ostajajo uničena delavska telesa, na katera se nalagajo invalidnosti. Potem pa samo še bolj udari revščina. Da ne govorimo o spremljajoči socialni izolaciji, ko se tako fizično in psihično uničeni delavci preprosto tudi socialno zaprejo.
Dajmo že enkrat nehat s tem “moram” in se pogovorimo o tem, zakaj se preveč delavk in delavcev spravlja v takšne situacije, kjer zamenjajo svoje zdravje za višjo plačo.
Kajti preprosto ne bi smelo prihajati do takšnih situacij. Ne bi smelo prihajati do situacij, ko se recimo poklicni vozniki pogovarjajo med sabo o svojih zdravstvenihi težavah in zelo hitro ugotovijo, da imajo praktično vsi iste diagnoze, ali ko se čistilke pogovarjajo med sabo in ugotavljajo, da jejo iste protibolečinske tablete, da “zdržijo” svojo izmeno. In tako naprej.
Goran Lukić
Delavska svetovalnica
Včeraj so na dogodku Ambasade Rog njihovi predstavniki poudarili, da integracija pravzaprav ni zapletena. Je pa za delavce, ki delajo po 12 ur in živijo pri šefu v kleti – nedosegljiva.
Izkoriščevalski delodajalci na eni strani in nepredušna birokracija na drugi ne omogočajo integracije. Obenem pa tako odganjamo delavke in delavce, ki prihajajo v Slovenijo – mnogi na izrecno povabilo delodajalcev. Nekateri pridejo v Slovenijo iregularno, drugi regularno – v končni fazi pa so to delavke in delavci, ki jim država mora omogočiti dostop do delavskih in socialnih pravic.
V imenu Delavske svetovalnice je Goran Lukić na dogodku predstavil nekaj primerov iz vsakdana našega dela.
Primer 1: Tuji delavec zbira papirje za dovoljenje, potem ga delodajalec izkorišča, ni plačan ustrezno ali sploh. Ko delavec začne na to opozarjati, delodajalec samo pisno obvesti upravno enoto, da se delavec odreka dovoljenju, in ga vrže ven iz službene nastanitve. Upravna enota delavca v postopku ne obvešča po pošti, ampak prek oglasne deske – tega delavec seveda nikoli ne vidi. In preden bi se lahko pritožil, je njegovo dovoljenje za delo in prebivanje v Sloveniji pravnomočno razveljavljeno.
Primer 2: Delavcu delodajalec naloži 230 delovnih ur na mesec – v primerjavi z običajnih cca 160-180. Ker pa se je delavec zadolžil pri posrednikih ali kar delodajalcu samem, da je lahko prišel v Slovenijo – med 5.000 in 12.000 €, odvisno od izvorne države – se odloči te ure oddelati, kljub temu da presegajo zakonsko dovoljen okvir. Namesto da bi dal izredno odpoved in se zaposlil pri drugem delodajalcu, bo zaradi dolgov in slabega nadzora nad kršitvami tuji delavec po odplačilu dolga zapustil Slovenijo.
Prvi problem pri delavcih iz tujine tako niso »prevelike kulturne razlike« ali njihova predpostavljena »lenobnost«. To so delavci, ki so prisiljeni oddelati več, kot je zakonsko dopuščeno, posledično pa jim je onemogočeno spoznavanje družbe in jezika. Z včerajšnjim dogodkom smo skupaj izpostavili, da je prostora za izboljšave še veliko – tako pri upravnih postopkih kot pri nadzoru kršitev delavskih pravic.
Foto: Eva Mršnik
Podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje (za polnoletne družinske člane):
Primeri, ko potrdila o vpisu ni treba priložiti: če priložite spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni.
Za prošnje, vložene od 1. 11. 2024 dalje, je za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje uveden pogoj znanja slovenskega jezika na tako imenovani preživetveni ravni.
Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje (na podlagi 5-letnega zakonitega neprekinjenega prebivanja v RS):
Če želite obiskovati neformalni program učenja slovenskega jezika na preživetveni ravni, morate na upravni enoti, kjer imate prijavljeno prebivališče, pridobiti Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v neformalnem programu, ki ga izda upravna enota https://www.gov.si/drzavni-organi/upravne-enote/.
Za vložitev zahtevka na upravni enoti in izdajo potrdila boste morali odšteti 22,60 EUR. Pridobljeno potrdilo nato dostavite pooblaščenemu izvajalcu neformalnih programov učenja slovenskega jezika na preživetveni ravni, to je Didaktum. Jezikovni tečaji za posameznike, podjetja… | Jezikovni Inštitut Didaktum. Neformalni programi učenja slovenskega jezika na preživetveni ravni so za udeležence brezplačni.
Za več informacij glede izobraževalnih programov in tečajev vas napotujemo na spletno stran: Brezplačni tečaji slovenskega jezika – InfoTujci
Naslovna slika: Learning kids, hrum
Noseče delavke in starši sodijo pod eno izmed petih kategorij posebno zavarovanih delavcev. Sploh se varstvo kaže preko delodajalčevih možnostih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer ta kategorija delavcev uživa najmočnejše varstvo izmed vseh, dodatno pa se zagotavlja varstvo zavoljo varnosti in zdravja pri delu, ki se odraža v večplastnih pravicah staršev in nosečih delavk, nekatere od njih pa zajemajo varstvo celo vseh delavcev in delavk.
Najširšo pravico predstavlja določba 148. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki kot splošno obveznost delodajalca določa, da mora na delavčev predlog o drugačni prerazporeditvi delovnega časa omogočiti delavcu lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti oziroma da mora zavrnitev takega predloga pisno obrazložiti. Ta pravica ne pripada le delavcem in delavkam z otroki temveč tudi tistim, ki imajo obveznost do ostalih družinskih članov (npr. bolni starši).
Nadalje, varstvo, ki ga ponuja zakonodaja, pripada delavkam med in po nosečnosti, ter staršem. Varstvo te kategorije delavcev je urejeno v določbah zakona o delovnih razmerjih, zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakonu o varnosti in in zdravju pri delu ter v Pravilniku o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk.
Po določbah ZDR-1 je prepovedano opravljanje del v času nosečnosti in dojenja, ki bi delavke izpostavilo okoliščinam, dejavnikom oziroma delovnim pogojem, ki bi lahko ogrozili njihovo zdravje in zdravje otroka.
Nadalje, v povezavi z nočnim in nadurnim delom za delavke v času dojenja oz. nosečnosti, zakon določa absolutno prepoved nočnega in nadurnega dela, če bi tako delo škodovalo njej, otroku ali zarodku. Staršem, ki negujejo otroka do 3 leta starosti, nudi pravico, da ne soglašajo z nočnim ali nadurnim delom, torej lahko delo opravljajo le, če se s tem predhodno PISNO strinjajo. Staršem samohranilcem, ki negujejo otroka mlajšega od 7 let, hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, zakon prav tako daje pravico, da nočno in nadurno delo opravljajo le ob podaji predhodnega vsakokratnega pisnega dovoljenja.
Zakonsko določena je tudi pravica doječih delavk, zaposlenih za polni delovni čas glede odmora za dojenje. Te imajo, na podlagi potrdila specialista pediatra, pravico do eno urnega odmora za dojenje ter do nadomestila za ta čas, do 18. meseca starosti otroka.
Zakon določa tudi upravičence, količino ter način izrabe materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, ki ga je delodajalec delavcem dolžan omogočiti, ter nadomestilo za le-tega.
Starši so poleg dopusta, pod pogoji iz zakona, upravičeni tudi do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Pravico do tega lahko koristi eden od staršev naenkrat.
Pri varstvu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zakon kategorizira 3 skupine varovanih oseb; nosečnice, doječe matere do 1. leta starosti otroka in starše, ki izrabljajo starševski dopust. Slednji so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi še dodatni mesec po vrnitvi na delovno mesto.
Zakon nudi tem delavcem varstvo v primeru vseh razlogov za odpoved delovnega razmerja, razen v primeru izredne odpovedi ter pri prenehanju delodajalca. V primeru redne odpovedi iz krivdnega razloga, mora delodajalec predhodno pridobiti soglasje inšpektorja za delo, brez tega odpoved ni zakonita.
Pomembno, ko govorimo o odpovedi je tudi razumeti razliko med tem, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, saj v primeru, da je pogodba sklenjena za določen čas, ki preneha po poteku časa, določenega s pogodbo, delavec ni upravičen do varstva. Varstvo je namreč nudeno le pred odpovedjo in ne pred potekom časa.
Za zaključek je pomembno poudariti, da je predpogoj za uveljavljanje vseh upravičenj in varstva, ki jih zakonodaja zagotavlja, nujna informiranost in predložitev ustrezne dokumentacije delodajalcu, pred in v rokih, ki jih zakon za to določa.
Vir naslovne slike: ciphr.com
Pravni nasvet in brošuro je pripravila Eva Mršnik.
Na današnji novinarski konferenci smo govorili o absentizmu – oziroma bolje rečeno prisilnemu prezentizmu na delovnem mestu.
Med našimi uporabniki na bolniških staležih zaznavamo vedno več primerov neustreznega vodenja postopkov s strani delodajalcev, osebnih zdravnikov, imenovanih zdravnikov ter pristojnih komisij – posledično so za delo nezmožni ljudje prisiljeni delati in poslabševati svoje zdravstveno stanje ali pa izgubiti službo.
Po celi verigi tekom postopkov so delavke in delavci izpostavljeni tveganju:
– slabi delovni pogoji, ki vodijo v preobremenjenost delavk in delavcev;
– pritiski delodajalcev po prisotnosti na delovnem mestu in pogosti primeri, ko ne izdajo poškodbenega lista;
– nepravilno izdajanje bolniškega staleža kot »bolezen« ali kot »poškodba izven dela«;
– popolna odsotnost opozarjanja na poklicno bolezen po celotni zdravniški strukturi (osebni zdravnik, zdravnik specialist, komisije ZZZS);
– frekventne neutemeljene prekinitve bolniškega staleža s strani imenovanega zdravnika in posledično dolg pritožbeni postopek, ki delavca velikokrat stane tudi celotnega dopusta, ker čaka na odločitev drugostopenjskega organa;
– izjemno dolge čakalne vrste na specialistične preglede in preiskave, katere imenovani zdravnik na koncu dostikrat ignorira;
– le občasni pregledi delavcev na pristojnih komisijah ZZZS.
Zaradi vsega navedenega napovedujemo ukrepanje z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper odgovorne osebe na pristojnih organih ZZZS.
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko: