Menu
Na današnji novinarski konferenci smo govorili o absentizmu – oziroma bolje rečeno prisilnemu prezentizmu na delovnem mestu.
Med našimi uporabniki na bolniških staležih zaznavamo vedno več primerov neustreznega vodenja postopkov s strani delodajalcev, osebnih zdravnikov, imenovanih zdravnikov ter pristojnih komisij – posledično so za delo nezmožni ljudje prisiljeni delati in poslabševati svoje zdravstveno stanje ali pa izgubiti službo.
Po celi verigi tekom postopkov so delavke in delavci izpostavljeni tveganju:
– slabi delovni pogoji, ki vodijo v preobremenjenost delavk in delavcev;
– pritiski delodajalcev po prisotnosti na delovnem mestu in pogosti primeri, ko ne izdajo poškodbenega lista;
– nepravilno izdajanje bolniškega staleža kot »bolezen« ali kot »poškodba izven dela«;
– popolna odsotnost opozarjanja na poklicno bolezen po celotni zdravniški strukturi (osebni zdravnik, zdravnik specialist, komisije ZZZS);
– frekventne neutemeljene prekinitve bolniškega staleža s strani imenovanega zdravnika in posledično dolg pritožbeni postopek, ki delavca velikokrat stane tudi celotnega dopusta, ker čaka na odločitev drugostopenjskega organa;
– izjemno dolge čakalne vrste na specialistične preglede in preiskave, katere imenovani zdravnik na koncu dostikrat ignorira;
– le občasni pregledi delavcev na pristojnih komisijah ZZZS.
Zaradi vsega navedenega napovedujemo ukrepanje z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper odgovorne osebe na pristojnih organih ZZZS.
Spoštovane, spoštovani
Od danes, 2. 9. 2024, uvajamo nov način dela in sicer:
Razlogi za nov način dela so naslednji:
Kar se tiče naših uradnih ur: v četrtek ne bomo imeli uradnih ur, zato da lahko sproti uredimo tekoče zadeve.
Kar se tiče razpoložljivosti izključno našemu članstvu: V zadnjem času namreč opažamo vse več klicev, kjer nam govorijo »saj ste brezplačna pravna pomoč«. Ne, mi nismo brezplačna pravna pomoč. Mi smo članska organizacija, namenjena za pomoč našemu članstvu. In če vsak dan toliko in toliko časa odgovarjamo na vprašanja nečlana, to preprosto ni pošteno do člana, ki nam vsak mesec plačuje članarino. Vsakdo, ki nas torej želi kontaktirati z vprašanji, težavo: seveda nam lahko pišete, nas kličete, a sodelovali bomo le na podlagi izpolnjene pristopne izjave.
Kar se tiče uvajanja terminov: način, da nam pogosto kdo »uleti« v pisarno z »nujno zadevo« zaradi katere mora naša svetovalka pustiti svoje tekoče delo, preprosto ni način.
Verjamemo, da razumete, in se vam zato še naprej zahvaljujemo za vaše zaupanje v naše delo za vas, spoštovane članice in člani.
Ali kako so se slovenski delodajalci pri napotovanju delavcev leta in leta izogibali odgovornosti za poškodbe svojih delavcev med delom v tujini …
Delavec je bil napoten na delo na gradišču v Nemčiji. Formalno je bil zaposlen pri slovenskem delodajalcu, vendar je delo na gradišču organiziralo nemško podjetje. Delavec je izvajal dela na višini dveh metrov po navodilih delovodje. Medtem, ko je delal z vibratorjem za beton, ga je udaril žerjav, ki je prenašal beton. Utrpel je poškodbe na obeh nogah.
Z žerjavom je upravljal zaposleni nemškega delodajalca, ki je po slovenski zakonodaji odgovoren za škodo, ki jo je njihov zaposleni povzročil. In tu se je zapletlo: kakšno odgovornost, če kakšno, nosi v tem primeru primarni slovenski delodajalec, ki je delavca napotil v Nemčijo?
Za varnost in zdravje pri delu je po Zakonu o delovnih razmerjih odgovoren (formalni) delodajalec. V primeru odsotnosti primarnega delodajalca pa je za našteto odgovoren tudi (dejanski) delodajalec, ki je prisoten na delovišču in dejansko organizira delo.
Toda slovenska sodišča so vzpostavila sodno prakso, ki odrešuje formalnega delodajalca, ko je delovišče, kamor je napotil delavce, pod nadzorom drugega delodajalca. Primer poškodbe pri delu, ki smo jo opisali, je iz leta 2017. Delavec se na koncu ni odločil za tožbo – ravno zaradi vzpostavljene sodne prakse.
Preskočimo v leto 2024: Ustavno sodišče odloča o odškodninski odgovornosti formalnega delodajalca v primeru delavca, ki je bil zaposlen kot pomožni ključavničar in opravljal monterska dela. Toženi formalni delodajalec ga je napotil na delo v Turčijo, kjer se je poškodoval – jeklena konstrukcija mu je zaradi prehitrega spusta strojnika, ki je upravljal viličarja, padla na roko in mu huje stisnila prst. Poškodba mu je onemogočila delo, saj prst ni gibljiv in ga konstantno boli. Odločil se je za tožbo, da uveljavi odškodnino. Vendar sodišča niso ugotovila odgovornosti formalnega delodajalca v skladu z dotedanjo sodno prakso. Zato je delavec vložil ustavno pritožbo.
Ustavno sodišče je aprila 2024 ugotovilo, da taka sodna praksa ni v skladu z določbo o varstvu dela iz 66. člena Ustave RS, saj omogoča, da se delodajalec, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, popolnoma izogne izpolnjevanju obveznosti iz naslova zagotavljanja varnega in zdravega dela za napotene delavce. Ustavno sodišče je odločilo, da odgovornost nosita tako formalni kot dejanski delodajalec, s čimer naposled prekinja dolgoletno sporno prakso slovenskih sodišč.
Naslovna fotografija: “Construction Worker, Amsterdam” by mbrochh is licensed under CC BY-SA 2.0.
Mogu li prestati raditi na gradilištu ako je prevruće?
Sredi najbolj vročega poletja v zgodovini so v Agenciji 101 delavce na enem od ljubljanskih mega gradbišč osvežili in informirali obenem: z vodami s povezavo na informacijsko orodje gastarbaiter.si, ki so ga postavili v sodelovanju z Delavsko svetovalnico.
Dejstva so taka: 16 % delavcev v Sloveniji je tujih državljanov, z drugimi besedami, vsak šesti delavec v Sloveniji je tuji državljan.
Pogoste so jezikovne ovire in slabša informiranost o slovenski delovni zakonodaji na strani tujih delavcev, ki so podvrženi težnji k maksimalizaciji dobičkov lastnikov kapitala. Rezultat? Rastoč kup primerov neprijavljenih poškodb pri delu, preseganja zakonske omejitve nadur, nevplačanih prispevkov za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje …
Akcijo so razširili tudi prek TAMTAM plakatov v Ljubljani.
Da na razbeljeni vročini ne bi bile le delavske roke, so na svetlo postavili tudi delavske pravice in poudarili, da delo na vročini ni samoumevno, ampak tudi to področje slovenska zakonodaja ureja. Ne samo za tuje delavce, ki s svojimi pravicami na žalost pogosto niso seznanjeni, delo v hudi vročini v teh dneh “ne pije vode” tudi za vse nas.
In kakšne so naše pravice? Vprašajte na www.gastarbaiter.si, za konkretnejše svetovanje in zastopanje pa vas na podlagi članstva vzamemo v obravnavo na Delavski svetovalnici – pišite nam na info@delavskasvetovalnica.si ali kličite na 01 43 41 293 (brezplačna številka: 080 14 34).
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko: