Menu
Ne vemo, koliko je teh primerov. Vemo pa, da je vsak preveč.
Zadnje čase namreč na socialnih omrežjih opažam kar nekaj objav žensk, ki želijo oditi od nasilnega partnerja in iščejo sobo, stanovanje, skratka nastanitev.
V nadaljevanju zato povzemam nekaj konkretnih informacij Društvo za nenasilno komunikacijo za vse, ki so odločene prekiniti krog partnerskega nasilja:
KO SE ODLOČITE ZA ODHOD OD PARTNERJA, KI JE DO VAS NASILEN:
S seboj vzemite le najnujnejše zase in otroke. Ko boste na varnem, se lahko s spremstvom policije odpravite po ostale osebne stvari.
Vzemite:
– pomembne dokumente (osebna izkaznica, zdravstvena izkaznica, vozniško dovoljenje, rojstni listi otrok, poročni list, najemna ali kupoprodajna pogodba … ),
– ključe od stanovanja in ključe od avta,
– zdravila za vas in otroke, ki jih morate redno jemati,
– telefon in polnilec za telefon,
– denarnico,
– pomembne telefonske številke.
Poskrbite, da partner ne bo opazil, da se pripravljate na odhod. Če hodite v službo, se odpravite kot običajno, če peljete otroka v vrtec, to storite takrat. Če ste večino časa doma, odidite, ko partnerja ni doma.
Odmaknite se nekam, kjer vas partner ne bo iskal (v varno hišo, k prijateljici, ki je ne pozna …).
Če imate to možnost, shranite pri prijateljici ali sorodnikih potovalko z najnujnejšimi osebnimi stvarmi, kopijami pomembnih dokumentov, nujnimi zdravili ter rezervnimi ključi od avta in stanovanja.
Če imate možnost, se za pripravo varnostnega načrta ob odhodu povežite z nevladno organizacijo za pomoč žrtvam nasilja ali pristojnim centrom za socialno delo. Denimo Društvo za nenasilno komunikacijo ali Društvo SOS telefon.
PO UMIKU
V domu namestite čim več varnostnih mehanizmov (dodatne ključavnice, varnostna vrata, alarm, zunanje luči na senzor …).
Vedno imejte pri sebi napolnjen telefon s hitrimi povezavami.
Pokličite policijo, če se vaš bivši partner ponovno vede nasilno (želi vlomiti v vaše stanovanje, vam grozi …).
Otroke naučite svojo telefonsko številko in številko policije, če jih bivši partner ugrabi.
Razmislite o zamenjavi telefonske številke.
Razmislite, komu lahko poveste svoj novi naslov, da ga ne bo izvedel bivši partner.
Bodite pozorni, kakšne informacije o sebi posredujete na spletnih omrežjih.
Izključite GPS na telefonu ali v avtu, če obstaja možnost, da vas partner preko naprave izsledi.
Na pošti uredite preusmeritev pošiljk.
Razmislite o prijavi nasilja, saj vam pomaga zagotavljati dolgoročno varnost.
Razmislite o postopkih za zaščito po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (prepoved približevanja, izselitev povzročitelja iz skupnega stanovanja …).
Če ima bivši partner do vas prepoved približevanja, prosite sosede, če je to mogoče, naj pokličejo policijo, ko ga vidijo v bližini.
V šoli ali vrtcu povejte, kdo lahko pride po otroke in jih opozorite, če ima oče prepoved približevanja ali stikov. Izročite jim kopijo sodne odločbe ali odredbe.
Izogibajte se samotnim ulicam in parkiriščem.
Zamenjajte gesla za dostop do elektronske pošte, družabnih omrežij (Facebook …) in spletnega bančništva.
VARNA HIŠA ZA ŽENSKE IN OTROKE, ŽRTVE NASILJA
Varna hiša je stanovanjska hiša, ki predstavlja varen prostor, kamor se lahko pred nasiljem odmaknejo ženske in njihovi otroci. v varni hiši je z raznimi ukrepi v največji možni meri poskrbljeno za varnost stanovalk in njihovih otrok, med drugim tudi s tajnostjo lokacije.
Bivanje v hiši je omejeno na največ eno leto. V tem času je vsaka stanovalka deležna psihosocialne pomoči in svetovalne podpore. V hiši so zato zaposlene svetovalke in oskrbnica, ki so prisotne vse delavnike, sicer pa so ves čas, tudi ponoči, dosegljive na dežurnem telefonu. Vsaka stanovalka ima svojo svetovalko, ki ji med drugim pomaga tudi pri urejanju vseh potrebnih postopkov, stanovalka se lahko odloči tudi za spremstvo in zagovorništvo na različnih inštitucijah (npr. na sodišču, centru za socialno delo). V skladu z individualnim varnostnim načrtom sodelavke varne hiše sodelujejo s pristojno policijsko postajo.
V Sloveniji je več varnih hiš in zavetišč ter trije krizni centri (glej: https://www.drustvo-dnk.si/zelite…/koristne-povezave ), dve varni hiši v Ljubljani pa delujeta v okviru programa Društva za nenasilno komunikacijo. Če potrebujete namestitev, lahko pokličete na telefonsko številko 031 736 726.
VARNA NAMESTITEV ZA ŽENSKE IN OTROKE, ŽRTVE NASILJA
Program omogoča uporabnicam samostojno bivanje v petih ločenih stanovanjskih enotah, vključno s strokovno podporo za reševanje njihove specifične življenjske situacije. Namenjen je ženskam, žrtvam nasilja, ki niso več neposredno ogrožene, a zaradi različnih razlogov še nimajo rešene svoje situacije ali za ženske, ki imajo sinove, starejše od petnajst let ali se zaradi različnih osebnih okoliščin ne zmorejo prilagoditi specifičnih pravilom bivanja v varni hiši. Program temelji na strokovni podpori žrtvi nasilja pri aktivnem reševanju njene dolgoročne življenjske situacije in je praviloma namenjena ženskam, žrtvam nasilja, ki so zaključile z bivanjem v Varni hiši.
SVETOVALNICA ZA PRISELJENKE – ŽRTVE NASILJA
Na Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja so s 1.1.2023 odprle Svetovalno pisarno za priseljenke – žrtve nasilja. Svetovalnica je namenjena ženskam in otrokom – žrtvam nasilja, predvsem priseljenkam iz tretjih držav, ki v RS prebivajo na podlagi začasnega ali stalnega dovoljenja, enotnega delovnega dovoljenja, študentkam tujkam, begunkam, prosilkam za azil in ostalim prikrajšanim skupinam, ki jih nasilje na podlagi spola še posebej ogroža ter strokovnim delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo z njimi.
Za uporabnice/uporabnike je svetovalnica dosegljiva:
Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 15. ure,
Ob torkih od 14. do 20. ure.Kontakt:
E: svetovalnica@drustvo-sos.si
T: 051 226 400
Pred nekaj dnevi smo lahko na Radiu Slovenija – Program ARS prisluhnili pogovoru s striparjem Ivanom Mitrevskom, avtorjem stripa Nevidna življenja, ki je na izjemno lep in humorno direkten način predstavil izseke iz živjenj delavk in delavcev, ki se vsak dan obračajo na nas.
Zlomljeno zdravlje, oziroma rutinsko lomljenje zdravja, življenje na protibolečinskih tabletah, vse to v nevidnih, “kletnih” prostorih dnevnega vzdrževanja kapitala. Ivan je med drugim (upravičeno) izpostavljal čistilke, z vsemi svojimi “klasičnimi” zdravstvenimi težavami.
Danes, še bolj pa v naslednjih dneh bodo mediji medtem polni citiranja velikih besed iz Blejskega strateškega foruma, ki se bo odvijal jutri in pojutrišnjem. Saj veste, letnega zbirališča velikih besed. Že za uvodne besede v programu foruma bi rabile prevajalca: “živimo v svetu, definiranem s polikrizo”. Seveda nivo visokoletečih besed v nadaljevanju programa ne razočara. Poglejmo samo jutrišnji prvi panel, ki bo ministrsko srečanje ministrov in ministric Z Balkana na temo “digitalna transformacija zahodno balkanske regije”. Aha. No, pa dajte urediti skupno digitalno, javno dostopno bazo slabih delodajalcev regije Zahodnega balkana, spoštovani ministri in ministrice. Tega seveda jutri in pojutrišnjem ne bo v visoko letečih pogovorih.
Kot tudi ne o tem, kakšni pa so kaj delovni pogoji sobaric in čistilk v Rikli Balance hotelu, (sicer delu Sava turizma d.d.) kjer se bo odvijala večina visoko letečih panelov Blejskega strateškega foruma. Predvidevam namreč, da so te iste sobarice in čistilke “out sourcane”, torej da delajo preko zunanjega izvajalca,Sava turiizem d.d.? Vsaj glede na zadnje izkušnje iz obale, kjer se je Sava Turizem d.d. letos prestavila lastne sobarice na zunanjega izvajalca.
No, zelo bi bil vesel, da me kdo iz uprave Save Turizma prijazno popravi, in sporoči, da so vse sobarice in čistilke v Rikli Balance hotelu direktno zaposlene. Zagotovo pa vem, da si prav nobena izmed teh istih sobaric in čistilk, ki bo skrbela za čistočo panelistov, gostov Blejskega strateškega foruma, ne more ravno privoščiti nočitve v tem istem hotelu. Idilični nasmejani obrazi s spletne strani namreč sporočajo da je cena na sobo na noč 230 evrov. Pa vprašajte koliko časa mora delati sobarica v istem hotelu za eno nočitev v eini izmed njihovih sob.
In tako imamo visoko leteči svet blejskih strateških forumov, kjer se z visoko letečimi besedami debatira o velikih temah, medtem ko v nižinah vso to visoko leteče kolesje pogajanjajo tudi čistilke in sobarice, ki preko “zunanjih izvajalcev” na minimalnih plačah skrbijo za maksimalno čistočo soban in hotelskih sob.
In zato je logično da visoko leteči svet blejskih strateških forumov ne bo nikoli na kakršen koli panel povabil Ivana Mitrevskega, da bi jim predstavl strip Nevidna življenja. Kajti oni tam gori se pač ukvarjajo z večjimi zadevami, kot so mikrosvetovi malih ljudi, kajne?
In prav ti isti “mikrosvetovi malih” ljudi prihajajo vsak dan k nam.
In prav kdor ne vidi teh mikrosvetov “malih” ljudi je – mali človek.
Ta teden smo se dosti čudili Inšpektoratu RS za delo. Tako smo pred nekaj dnevi brali objavo Inšpektorata za delo: Inšpektorat za delo je nedavno odkril nov primer izkoriščanja tujih delavcev v Slovenski Bistrici, v podjetju Alumero d.o.o, ki je najemalo ukrajinske delavce preko posrednikov, brez da bi preverili zakonitost dokumentov o njihovi napotitvi in pri tem izdal za skoraj 40.000 evrov glob.
Dalje: “V skladu z ugotovljenimi kršitvami so inšpektorji izrekli globe za vsa vključena podjetja in njihove odgovorne osebe, v skupni vrednosti skoraj 40.000 evrov, ki so tudi že pravnomočne in poravnave. Podjetjema ASKAR-SLO László Mészáros, obdelava kovin, s.p. in PRANA Kateryna Koretska, obdelava kovin, s.p. so inšpektorji izrekli globi v višini vsaka po 11.251,8 evra zaradi opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku brez ustrezne licence in vpisa v register. Podjetje Alumero d.o.o. je prejelo globo v višini 10.000 evrov, saj je sprejelo delavce od podjetij, ki nista imeli ustreznih dovoljenj oziroma nista bili vpisani v register. Prav tako so bile oglobljene odgovorne osebe vseh treh podjetij z 2000 evrov vsaka.”
Uau. Res impresivne globe. 10.000 evrov globe recimo za ALUMERO d.o.o. Cititam iz zadnjega objavljenega letnega poročila za 2021: “Podjetje je v letu 2021 (zadnji podatki) realiziralo 9,115 milijonov EVR čistih prihodkov od prodaje. Čisti prihodki od prodaje so se povišali za 17,32% v primerjavi z letom 2020. Družba v letu 2022 sicer načrtuje povečanje prihodkov od prodaje za 20% glede na leto 2021.” Aja, v letu 2021 so imeli 526.384 evrov čiste izgube. Pri čemer pa v tudi zapišejo, da “likvidnostno tveganje v podjetju aktivno upravljajo z načrtovanjem denarnih tokov, likvidnostno rezervo, uravnavanjem ročnosti sredstev in obveznosti ter pravočasnim zagotavljanjem tujih virov financiranja glede na načrtovane potrebe”.
Potem pa te dni še beremo prekrškovno dokumentacijo enega izmed gostinskih podjetij. Najbolj svež dokument je star dobra dva meseca, naslovljen “odločba o prekršku”. In v v tej odločbi piše med drugim naslednje, citramo:
Pravna oseba je odgovorna, ker njena odgovorna oseba kot zakoniti zastopnik pravne osebe- direktor, ki je bil dolžan ravnati v imenu in na račun pravne osebe, delavcu, ki je opravljal delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, v obdobju 24 ur ni zagotavil počitka med zaporednima delovnima dnevoma v trajanju nepretrgoma najmanj 11 ur in sicer med 3.3. 2023, ko je delavec opravljal delo do 22:00 ure in 4.3. 2023, ko je delavec začel opravljati delo že ob 8:00 uri, prav tako delavki, ki je opravljala delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, v obdobju 24 ur ni zagotovil počitka med zaporednima delovnima dnevoma v trajanju najmanj 11 ur in sicer med 1.3. 2023, ko je delavka opravljala delo do 00:00 in 2.3. 2023, ko je delavka začela opravljati delo že ob 9:00 uri ter tudi med 2.3. 2023, ko je navedena delavka opravljala delo do 00:00 ure in 3.3. 2023, ko je začela opravljati delo že ob 9:30 uri.
Dalje: pravna oseba je odgovorna, ker njena odgovorna oseba kot zakoniti zastopnik pravne osebe – direktor, ki je bil dolžan ravnati v imenu in na račun pravne osebe, delavcu ni zagotovil tedenskega počitka v obdobju sedmih zaporednih dni, v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur in sicer v obdobju od vključno 13.3. 2023 do vključno 28. 3. 2023, ko je delavec delal neprekinjeno 16 dni zaporedoma brez tedenskega počitka.
Delovna inšpektorica za delo je za te kršitve določila, spet citiram: “namesto globe OPOMIN”.
Aha. Za to, da delodajalec svojemu delavcu ni omogočil zakonitega dnevnega in tedenskega počitika, je isti delodajalec od inšpektorice prejel – OPOMIN. Z velikimi črkami. Uau. Res, zakaj delovna inšpektorica kar ni napisala zraven obrazložitev tipa: “delovna inšpektorica se zaveda kroničnega kadrovskega primanjkljaja v gostinskem sektorju in neživljenjskih določil delovne zakonodaje, zato izdaja delodajalcu opomin, da mu da priložnost, da se ustrezno kadrovsko okrepi”.
In potem se čudimo, kako k nam prihajajo izmučeni delavci v gostinstvu z raznovrstnim naborom diagnoz, katere bi zlahka dali v dosje “poklicne bolezni”, a tega mu/ji ne napiše ne osebni zdravnik, ne specialist, ne imenovani zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ampak. Bog ne daj, da oviramo prosto gospodarsko pobudo? Bog ne daj, da se mora iztrošenemu gostinskemu delavcu izplačevati polno bolniško nadomestilo zaradi poklicne bolezni. Ne, to pa ne.
In kaj če bi se vloge zamenjale – če bi ta ista delovna inšpektorica bila ta isti delavec, ki dela 16 dni zapored? ali ta ista delavka, ki dela brez ustreznega dnevnega počitka? Ali bi ji bilo OK; če bi šla na inšpektorat za delo, in bi potem ta njenemu delodajalcu udaril, uau, opomin?
Dvomim.
Kaj se gremo? Ali se bo res preganjalo slabe delodajalce tako, da se bo nizke globe kompenziralo s tem, da naj njihovo medijsko izpostavljanje še opravi svoje, pa da se potem upa na pokoro in prevzgojo? Ali se pač s takšnimi objavami, v katerih se vidi “maksimalni” cenik kršenja pravic delavcev (saj veste, tisti, ki povzroča uau efekt) zgolj še vzgaja nove slabe delodajalce, ki bodo ta strošek pač vnesli v svoj “poslovni model”? Ali bo država delodajalcem, ki kršijo delovno zakonodajo, res “držala štango” z opomini? In medtem ko delodajalci v gostinstvu jočejo, kako jim manjka kadra, delavcu v gostinstvo pridno zbirajo ure, ki se pridno zlagajo v diagnoze, ki se pridno zlagajo v invalidnost.
Prava vprašanja so naslednja:
Zakaj opomini namesto glob?
zakaj niso globa recimo 10.000 EVR po delavcu? Tako za “naročnika” kot za “izvajalca”?
Zakaj “naročnik” ni obvezan, da vse delavce, ki pri njemu delajo preko neregistriranih agencij, nemudoma direktno zaposli?
Prejšnji petek smo si lahko prebrali novico o tem, da so Novomeški policisti okoli 14. ure prejeli obvestilo, da naj bi iz smeri Ljubljane proti Novem mestu voznik tovornjaka cisterne hrvaških registrskih oznak vijugal po cesti in ogrožal ostale udeležence v prometu. Takoj so se odzvali, kršitelja izsledili in ustavili. Med postopkom so ugotovili, da je voznik prekoračil dovoljeni čas vožnje, saj ni upošteval predpisanih odmorov in počitkov, na vozilu pa so bile nameščene neustrezne pnevmatike.
Očitno je šlo za (pre)utrujenega voznika. Prva raziskava o utrujenosti v komercialnem prometu na ravni Evropske unije v zadnjih 15 letih, ki jo je pred dvema letoma objavila Evropska federacija transportnih delavcev (ETF) pa medtem kaže, da v primeru tega voznika ne gre za osamljen primer, temveč pravzprav strukturen problem v celotni dejavnosti. Zgolj nekaj številk v nadaljevanju:
Dve leti po objavi te raziskave torej beremo o na cesti vijugajočem vozniku tovornjaka. Le koliko je še takšnih (pre)utrujenih voznikov tovornjakov, avtobusov, kombijev?
Saj ni res, pa je: v današnjem dnevnem časopisju si lahko preberemo naslednje: “Člani Levice, SD, SAB in LMŠ so se lani kot poslanci zavzeli za ustavne pravice azilantov, minuli četrtek pa so kot predstavniki vlade sprejeli diametralno nasprotno stališče in te pravice zavrnili. Kako je to mogoče? Vrsta ministrov zdaj trdi, da v resnici niti niso vedeli, da glasujejo o protibegunskem stališču, ki ga je pripravilo MNZ.”
Oziroma, kot je “Minister Han včeraj odkritosrčno sporočil, da se je s spornim mnenjem strinjal zgolj zato, ker ni vedel, o čem glasuje. »Na seji vlade minuli teden je potekalo glasovanje o vseh enaintridesetih točkah na listi A naenkrat, med njimi tudi o točki 1.18, ki zadeva presojo ustavnosti zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti,« so pojasnili v Hanovem kabinetu. »Minister je v tako imenovanem paketnem glasovanju glasoval za, saj je resnično vsebino točke spregledal. Žal iz naslova točke 1.18. ni bilo razvidno, kdo je bil predlagatelj ustavne presoje. Tako minister ni opazil, da gre za zahtevo za ustavno presojo, ki jo je v prejšnjem mandatu kot poslanec sopodpisal,« so sporočili. Han je zagotovil, da osebno vztraja pri lanskem stališču, da sta oba zakona protiustavna. Enako razlago – da nista vedela, o čem vse glasujeta v okviru »liste A« – sta ponudila minister in ministrica Levice Maljevac in Vrečko. Iz Levice so v imenu svojih ministrov, stranke in poslancev zagotovili, da bodo v nadaljevanju »naredili vse, kar je možno, da koalicijsko uskladimo stališče, ki bo potrdilo in podprlo vsebino zahteve za oceno ustavnosti«. Tudi v kabinetu ministra Mesca so zatrdili enako.”
Dobesedno tako lahko beremo v članku novinarja Dnevnika z naslovom “Ministri glasovali proti svojemu lanskemu mnenju“. Z drugimi besedami: evidentno je, da ministri niso prebrali (celega) gradiva za sejo vlade. Kaj pa če bi ministre poslali na izpit slovenskega jezika kot drugega jezika? 25% izpita je namreč branje, in sicer je vsebina naslednja: “Branje za orientacijo, branje za iskanje podatkov in utemeljitev, branje korespondence”. Ali če obrnemo vprašanje: ali bi ministri ob takšnem branju, kot očitno berejo vladno gradivo, uspeli opraviti izpit iz slovenščine kot drugega jezika na vstopni ravni (A1) po istem zakonu o tujcih, ki so ga imeli na mizi isti ministri?
Spoštovane članice, spoštovani člani! Delavsko svetovalnico smo ustanovili pred dobrimi sedmimi leti. Po dobrih sedmih letih, vsakodnevnih bojih z vami in za vas prvič dvigujemo mesečno članarino, in sicer za en evro. Ta evro več na mesec nam pomeni ogromno. Pomeni nam, da bomo samo še bolj trmasti, vztrajni, učinkoviti v boju za vaše pravice. Pomeni pa nam tudi, da bomo še naprej finančno v veliki meri popolnoma avtonomni, in neodvisni od rednih projektnih poročil, za katere čas veliko raje namenjamo vam, spoštovane članice in člani.
Višina mesečne članarine člana društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavska svetovalnica je naslednja:
Te dni je med vladnimi gradivi v obravnavi vzniknilo gradivo z naslovom “Poročilo delovne skupine o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023 za leto 2022″. V resoluciji je sicer opredeljenih devet vsebinskih področij preprečevanja in zatiranja kriminalitete. Med njimi tudi “ogroženost Republike Slovenije zaradi hudih in organiziranih oblik kriminalitete”.
V tem delu poročila pa si lahko preberemo, da je “v letu 2022 bilo organiziranih več usposabljanj s področja gospodarske kriminalitete, prav tako je bilo na usposabljanja zunanjih izvajalcev tako v Republiko Slovenijo kot v tujino napotenih več uslužbencev policije s področja preiskovanja gospodarske kriminalitete. V okviru 18 usposabljanj je 157 udeležencev pridobilo znanja s področja gospodarske kriminalitete, konkretneje s področja korupcije v javnem in zasebnem sektorju, finančne kriminalitete, odvzema in zavarovanja protipravno pridobljenega premoženja in spletnih goljufij. Na izvedenih usposabljanjih je bilo usposobljenih 157 udeležencev.”
Prav pred kratkim smo si lahko v dnevnem časopisju prebrali prispevek “Gospodarska kriminaliteta: Izgubljeni v primerih, ki jim niso kos“, v katerem novinar Dnevnika zapiše, da nekateri policisti, ki delo opravljajo na lokalni ravni, torej na policijskih postajah, v dopisu Policijskemu sindikatu Slovenije anonimno opozarjajo, da na trimesečnih usposabljanjih za obravnavanje gospodarske kriminalitete odnesejo bore malo, nato pa so pri reševanju primerov, ki jim nikakor niso kos, bolj kot ne prepuščeni sami sebi. Na policijskem sindikatu so novinarju Dnevnika potrdili, da so dopis prejeli. Čeprav gre za anonimni dopis, predsednik sindikata Rok Cvetko ocenjuje, da ugotovitvam iz dopisa ni mogoče oporekati in da »zelo plastično prikazuje realne težave, s katerimi se srečujejo policisti predvsem na lokalni ravni delovanja policije«.
V komentar na to je kolega iz sindikalnih vrst zapisal naslednje: “Izgubljeni so tudi v kaznivih dejanjih zoper delovno razmerje in socialno varnost! Firma ne plača prispevkov za 290 tisoč evrov, hkrati pa se z računa firme dvigne za 380 tisoč evrov gotovine brez dokazil o porabi tega denarja. Pred petimi leti je policvija dobila to ovadbo FURSa, da bi bila ta zdaj v večjem delu zavržena zaradi zastaranja.”
Da je zadeva samo še bolj problematična, pa za zaključek naslednji podatek: v letu 2022 je Policija obravnavala 1844 kaznivih dejanj kršenja temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, v letu 2021 pa 1357. Skratka: v enem letu se je ta številka povečala za več kot tretjino.
Pred nekaj dnevi smo prejeli elektronsko sporočilo, v katerem je konkreten opis življenjske situacije invalida. V nadaljevanju je celoten zapis delavca.
III. kat. Invalidnosti, trajno od leta 2015 delam 4 ure, pred tem od 2013 delal 6 ur od tega 2 v bolniški.
Statusno nismo 4 ure v penziji, saj penzijo izgubimo, če ostanemo brez službe. ZPIZ nas z ničemer ne obravnava kot penzioniste.
Samo daljšo bolniško zaključimo in spremenimo (iz ZZZS na ZPIZ) da več ni postopkov podaljševanja bolniške.
Najbolj boli to, da to kar dobimo iz zpiza pade iz 90% (nadomestila v času bolniške) na 47,5% in v tem času se nam znižuje osnova, ki se bo upoštevala za penzijo. Kar pomeni, da smo dvakrat prikrajšani. Nismo v penziji, zaradi bolezni pa prejemamo nadomestilo v višini penzije (47,5%).
V prvem delu znižanja gre tudi za neenakost napram tistim, ki so v bolniški več kot 90 dni (90%).
Potem se bizarnosti še stopnjuje, če si tudi tiste 4 ure v bolniški dalj časa. Ker sem v 2021 delal samo 30 dni, v 2022 pa 10 dni in 45 dni dopusta, mi je 12-mesečno lansko povprečje tako znižalo to kar ZZZS refundira delodajalcu, da dobim mesečno 25% manj kot lani.
Pred leti se mi je zgodilo, da mi je plača za 4 ure iz 500€ padla na 300€ za 4 ure bolniške.
Med prihodke sem takrat mesečno dodal 240€ “penzije”.
Bolan, ne moreš delati, dobiš pa tako malo, da ne moreš živeti in imaš problem odplačevati zdravila, kljub dodatnemu zavarovanju.
(takrat sem neplačane položnice rešil z izredno socialno pomočjo).
Ni pa naslova, ki bi ti kot zaposlenemu (kajti to si), plačal razliko do zajamčenega prihodka, kaj šele, da bi v tem primeru dobil plačane prispevke tako, da ti to nebi vplivalo na pokojninsko osnovo takrat, ko boš resnično v penziji.
Kako potekajo na ZPIZu zdravniške komisije, ki dodeljujejo (začasna invalidska “upokojitev” za 8 ur in hkrati prenehanje delovnega razmerja brez obveze delodajalca, da te zaposli nazaj) ne bi dosti govoril.
Omenil bi samo v zadnjem postopku 2021 dejstvo, da je delodajalec svoj obrazec DD1 (namenjen opisu dela, ki ga delavec opravlja v času invalidskega postopka) ki bi ga naj sopodpisal tudi delavec, le tega poslal na ZPIZ z moje strani nepodpisanega in v njem predlagal upokojitev. Zdravnik (onkologinja) je mnenja, da še lahko delam. Komisija je sledila predlogu delodajalca.
Ob zamenjavi delodajalca in ko mora ZPIZ podati soglasje, ali novo delovno mesto ustreza omejitvam in ali je podabno staremu, le-ta odloča na pamet, brez seznanitvijo z dejstvi. (osebno imam popolnoma novo delovno mesto, kot sem ga imel prej).
Moti tudi zakonska opredelitev, da se z novo ponujenimi delovnimi mesti lahko ne strinjaš, vendar moraš potem zavrniti podpis odločbe in potem iskati sodno varstvo. S tem postaneš prezposeln in kolikor vem tudi na Zavod za zaposlovanje ne moreš iti.
???
Že tako si mnogo šibkejša stran in prav gotovo kot invalid nisi konkurenčen na trgu delovne sile. Da je po dolgotrajni bolezni tudi nimaš nekega denarja za odvetnike, na delovnih sodiščih pa od sodnika slišiš stavek, da naj nehaš povzročati probleme delodajalcu.
To bi moralo biti tako, da ti lahko podpišeš, izraziš nestrinjanje in tudi iščeš sodno varstvo, kjer bi morali biti merodajni sodni izvedenci ne komisije ustreznih organov, ker te v praksi ščitijo interese delodajalcev.
Skratka v Ustavi zapisano socialna država, pravica do dela, enakost pred zakonom v teh postopkih ne vzdržijo.
V celotnem kolesju pa imaš eno samo možnost – ko dobiš odločbo ZPIZa, lahko greš na delovno sodišče in upaš, da gre zadeva po dolgotrajnih postokih in vseh izgubljenih tožbah (saj pristojni organi delajo v skladu z zakonodajo), na Ustavno sodišče, ki potem dele zakonodaje, ki so tako diskriminatorni, razveljavi.
Na drugi strani je hitrejša pot – zakonodajalec spremeni zakon, da je bolj izražena solidarnost z invalidi in socialna pravičnost, kot pa interesi delodajalcev.
PS. delavec v tem trenutku prejema od ZPIZ nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v višini 290,23 evrov.
Z zadevo smo seveda seznanili ministrstvo za delo. Isto ministrstvo že več kot pet let opozarjamo prav na te težave invalidov.
Pred kratkim smo na Inšpektorat RS za delo (IRSD) poslali nekaj vprašanj v zvezi z izplačilom regresa. V začetku tega tedna smo dobili odgovore. Spodaj so naša vprašanja in odgovori Inšpektorata RS za delo!
Vprašanje: ali ima delavec, ki je invalidsko upokojen za 4 ure in dela krajši delovni čas, pravico do polnega regresa?
Odgovor IRSD: člen ZDR-1 opredeljuje krajši delovni čas v posebnih primerih in sicer določa v 1. odst., da
ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. V 2. odst.67. člena ZDR-1 pa je določeno, da ima delavec iz prejšnjega odstavka, ki dela krajši delovni čas, pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem
zakonom ni drugače določeno.
Glede na navedeno zakonsko določbo, ima delavec, ki je invalidsko upokojen za 4 ure in dela krajši delovni čas, pravico do polnega regresa, če je pri delodajalcu zaposlen celo leto in sicer najmanj v višini minimalne z zakonom določene bruto plače.
Navedenemu delavcu na podlagi 67. člena ZDR-1 tudi število dni letnega dopusta pripada v celoti, kot da bi delal polni delovni čas.
Vprašanje: v sporočilu za javnost IRSD z dne 22.6. 2023 je zapisano, da je »delodajalec po zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, če je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta«. Do nas se obračajo delavci, ki jim delodajalci govorijo, da imajo pravico do letnega dopusta šele po recimo 6 mesecih.
Sprašujemo, ali je kakšna takšna časovna omejitev pri koriščenju letnega dopusta ali pač ima delavec ki je zaposlen pri delodajalcu recimo en mesec, pravico do sorazmernega dela dopusta?
Odgovor IRSD: 1.odstavek 159. člena ZDR-1 določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. 1. odst. 161. člena ZDR-1 določa, da delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta). 2. odst. 161. člena ZDR-1 določa, da če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. 3. odst. 161. člena ZDR-1 določa, da se pri izračunavanju sorazmernega
dela letnega dopusta najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Glede na navedene zakonske določbe, ima delavec pravico do letnega dopusta, s sklenitvijo delovnega razmerja in NE šele po 6. mesecih. Delavec, ki je zaposlen pri delodajalcu recimo en mesec, ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta in sicer je upravičen do 1/12 letnega dopusta (izračuna se celotni letni dopust, kot bi delavcu pripadal, če bi bil zaposlen pri delodajalcu celo leto – 12 mesecev, deljeno z 12 in dobimo pripadajoči sorazmerni del letnega dopusta za delavca za vsak mesec njegove zaposlitve pri delodajalcu). Delavec, ki je zaposlen pri delodajalcu npr. le en mesec v koledarskem letu, pripada tudi
sorazmerni del regresa za letni dopust in sicer najmanj 1/12 minimalne, z zakonom določene bruto plače.
Vprašanje: do nas se je obrnil delavec, ki pravi, da mu je delodajalec povedal, da mu plačuje regres preko »urne postavke«. Sprašujemo, na kak način se pravilno izplačuje regres? In kako se to pravilno prikaže?
Odgovor: 1. odst. 135. člena ZDR-1 določa, da se plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca, izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. 2. odst. 135. člena ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona (kot npr. regres za letni dopust), kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. 1. odst. 126. člena ZDR-1 določa, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. 2. odstavek 126. člena ZDR-1 določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
1.odstavek 131. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
Glede na navedene zakonske določbe, regresa za letni dopust ni možno plačevati preko urne postavke, ker regres po vsebini ni plačilo za delo in s plačilom za delo nima nobene zveze. Poleg tega regres za letni dopust do predpisane višine ni obdavčen, urna postavka kot plačilo za delo pa je obdavčena in se od nje plačujejo obvezni prispevki. Za regres za letni dopust je delodajalec dolžan delavcu izdati pisni obračun, ki je lahko naveden na plačilni listi, a obvezno pod posebno postavko: regres za letni dopust.
V nobenem primeru regresa za letni dopust delodajalec ne sme delavcu izplačati iz delavčevih opravljenih viškov ur (npr. pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa) oziroma v nobenem primeru, mu regresa za letni dopust ne sme izplačati na račun zmanjšane urne postavke za opravljeno delo
Vprašanje: Ali lahko delodajalec izplačuje regres mesečno?
Odgovor: 2. odst. 131. člena ZDR-1 določa, da se mora regres za letni dopust delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. 3. odst. 131. člena pa določa, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Glede na navedene zakonske določbe, delodajalec regres za letni dopust lahko izplačuje delavcu mesečno po delih, a v celoti mu mora izplačati regres za letni dopust do 1.7. tekočega koledarskega leta, v skladu z 2. odst. 131. člena ZDR-1. Le v primeru, da kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, določa, da lahko v primeru nelikvidnosti delodajalec izplača regres za letni dopust najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, lahko delodajalec delavcu izplačuje regres za letni dopust po delih, a najkasneje v celoti do 1.11. tekočega koledarskega leta.
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko: