Danes ob 13h smo nevladne organizacije povabljene na »2. srečanje z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem«. V vabilu na ta dogodek pa je bilo med drugim napisano, da nas vabijo k oddaji predlogov.
Na društvu Delavska svetovalnica, Društvu Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi ter Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja smo se odzvali tako vabilu na srečanje kot tudi vabilu k oddaji predlogov. Tako smo skupaj pripravili predlog za spremembo 50. člena Zakona o tujcih, s katerim bomo pomagali žrtvam nasilja v družini, žrtvam spolnega nasilja, žrtvam trgovine z ljudmi kot tudi žrtvam nezakonitega zaposlovanja.
Izsek predloga sprememb 50. člena Zakona o tujcih (celoten tekst si lahko preberete TUKAJ):
Žrtve nasilja v družini težko zapustijo nasilni odnos. Zaradi posledic nasilja, družbenih pritiskov na ženske, da naredijo vse za ohranitev intimno partnerskega odnosa ali družine, strahu, občutkov krivde ter ekonomske ali statusne odvisnosti od povzročitelja nasilja, se v odnos tudi večkrat vrnejo. K temu, da se žrtve vračajo v odnose, kjer doživljajo nasilje, močno pripomore tudi sporočilo, ki ga dobijo od policije, kadar nasilje obravnavajo kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje. Po izkušnjah nevladnih organizacij se to ob prvih prijavah zgodi zelo pogosto. Še pogosteje se to zgodi, kadar nasilje prijavljajo žrtve, ki ne poznajo pravne ureditve v Sloveniji in zaščitnih ukrepov, ki jih lahko izreče policija. Pomembno je torej, da naslovimo tako situacije, kjer je nasilje v intimno partnerskem odnosu oz. družini obravnavano kot prekršek kot tisto, ki je obravnavano kot kaznivo dejanje, saj žrtve potrebujejo zaščito v obeh primerih. Sodelovanje žrtve v kateremkoli postopku je zanjo velik korak v smeri večje varnosti. Ob ustrezni podpori, bodo tako žrtve motivirane izpovedati vedno več, zaradi česar bodo lahko s strani države prejele ustreznejšo zaščito. Velja pa tudi obratno – če ob prvih poskusih izpovedi doživijo mlačen odziv institucij v smislu globe, za nadaljnje prijave ne bodo motivirane, storilci pa bodo celo opogumljeni in bodo lahko nasilje še stopnjevali. To bi žrtve dodatno ogrozilo. Zato je za varnost žrtev pomembno, da se dovoljenje za začasno prebivanje izda vsaki žrtvi, ki kot priča ali oškodovanka sodeluje v kateremkoli postopku zoper povzročitelja, prekrškovnem, kazenskem ali drugem. Pri tem posebej izpostavljamo, da pod »zavod« mislimo tudi Center za socialno delo. Žrtve nasilja (ki so tujke) se namreč veliko lažje kot na policijo zglasijo prav na center za socialno delo (CSD) in strokovnim delavcem na CSD-ju zaupajo, da doživljajo nasilje. Prav tako je CSD velikokrat po uradni dolžnosti obveščen o zaznavi nasilja v družini s strani šol ali drugih institucij, še posebej, ko gre za družino, v kateri so mladoletni otroci, zato je pomembno da vključimo CSD kot enega od organov, ki bo pristojen za izdajanje potrdil o tem ali so kot družina vključeni v obravnavo nasilja v družini pri njih in koliko so aktivni. S tem spodbudimo tudi žrtve, da se vključijo v mrežo pomoči, ki je izjemno pomembna za razreševanje stiske, v kateri so se znašle
(Avtor plakata na naslovnici: Blaž Ritmanič (Formitas BBDO); zmagovalni plakat 11. natečaja Plaktivat “Ni opravičila v sodelovanju z društvom SOS telefon)
Končno! Kulturna delavka Nika Autor, naša zelo aktivna članica, je pred nekaj dnevi preko
pooblaščenca prejela podpisano sodno poravnavo v kateri je zapisano, da je tožena stranka (Moderna
galerija) dolžna plačati tožeči stranki, Niki Autor, samozaposleni v kulturi znesek 10.500 EVR v roku 30
dni od prejema pisnega odpravka te poravnave. Sodno poravnavo sta podpisala pooblaščenca Moderne
galerije in Nike Autor.
Kratek uvodnik v to 18 mesecev (!) trajajočo sago: Nika je bila leta 2020 s strani Moderne galerije
povabljena k pripravi nove samostojne razstave. Razstava “Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti
posušili”; se je odprla 8. marca 2022. Nika je za MSUM (Muzej sodobne umetnosti Metelkova) praktično
pripravila popolnoma nov razstavni projekt z novimi umetniškimi deli, ki je vključeval 3 nova video dela,
serijo fotografij, serijo kolažev in novo publikacijo. Nika je na podlagi tega izdala dva računa. Enega za
uredniško delo na zborniku (800 EVR), in drugega za delo na pripravi razstavnega projekta. Slednji
račun je bil v višini 10.500 EVR.
In ta dva računa sta bila januarja 2022 tudi poslana takratnemu direktorju Moderne galerije. In kljub
temu da je slednji potrdil tak razrez stroškov, in ob tem da je Nika pristala na to, da je sozaložnik
zbornika tudi Moderna galerija, je trajalo 18 mesecev, ničkoliko takšnih in drugačnih naših skupnih
komuniciranj, pravno pomoč Niki preko naših odvetnikov in pripadajoči sodni postopek, da smo končno
dočakali 4. julij 2023, ko se je podpisala sodna poravnava, po kateri se Moderna galerija zaveže, da bo
v roku 30 dni Niki plačala teh 10.500 evrov za dolgotrajno in intenzivno delo na pripravi razstave “Če bi
gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili”.
Velik minus za prejšnje vodstvo Moderne galerije, ki je toliko časa zavlačevala s plačilom za delo
kulturni delavki Niki Autor.
Minus vodstvu Ministrstva za kulturo, ki smo ga redno opozarjali na neplačilo kulturne delavke Nike
Autor, a je vseeno trajalo 18 mesecev, da smo prišli do sodnega dogovora o plačilu.
Plus za novo vodstvo Moderne galerije, ki je zelo hitro po nastopu mandata presekalo to popolnoma
nepotrebno dramo in naredilo edino prav. Pristopilu k plačilu Niki.
Kulturne delavke in delavci so – delavke in delavci. Z vsemi pravicami za plačilo za svoje delo!
Delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače do 1. julija. Zaradi dviga minimalne plače se je letos dvignil tudi minimalni regres, ta znaša 1203,36 €.
Delodajalec je po zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, če je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta.
Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa. Pravica do regresa obstaja tudi za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar se ta sorazmerno prilagodi delovnemu času, določenem v pogodbi o zaposlitvi.
Regres za letni dopust se lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Takšna izjema velja, če delodajalca pesti nelikvidnost, ter istočasno, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene globe. Delodajalcu grozi kazen v višini od 3000 do 20.000 evrov.
Kaj torej narediti v primeru da še vedno nisi prejel regres za letni dopust?
Piši elektronsko direktno na Inšpektorat za delo. In v elektronskem sporočilu daj še kar nas zraven (info@delavskasevetovalnica.si).
Lahko pa se seveda tudi oglasiš direktno v pisarni Inšpektorata RS za delo, vsak ponedeljek in sredo med 9h in 11h. Tam potem izpolniš prijavo kršitev.
Spodaj so vsi lokalni kontakti Inšpektorata za delo:
Včeraj se je ekspedicija Delavske svetovalnice v sestavi Laura, Marija in Goran odpravila na Festival delavskega filma Kamerat, kjer smo ob 17. uri s striparjem, pisateljem in itd. Ivanom Mitrevskim imeli predstavitev stripa o Delavski svetovalnici – Nevidna življenja. Zakaj institucije pošiljamo delavce k nam in ne obratno? Kaj pomeni smeh delavcem? Ali bo bralec ob tem stripu zamahnil z roko in rekel, eh, to se meni ne more zgoditi, to zgodbe so eksotika? Ali bo bralec ob tem stripu rekel, pa saj to se meni dogaja vsak dan? Kako izbrisati tisti oblaček nad glavo, ki ti prišepatava »samo še to, pa samo še to, pa samo še to«? Zakaj se v vseh teh zgodbah pojavljajo vedno iste bolezenske diagnoze? Zakaj je delavcem dostikrat nerodno, skoraj sram govoriti o tem? Kaj pomeni biti okužen s pritiski gazde? Zakaj se vse te zgodbe izkoriščanja delavk in delavcev ter poti soočenja s tem kot po pravilu ne pojavljajo v medijih? Na vsa ta in še kaka druga vprašanja, recimo kako rešiti svet, sva čim bolj pametno poskušala odgovoriti Ivan in Goran.
P.S. v kasnejšem pogovoru smo si že izmenjevali ideje o nadaljevanju stripa, recimo o tem, da bi ga posvetili »gazdam« – saj veste, tem bitjem z uber egotom, in še bolj uber avtom tipa BMW X nekaj, katerega uradni naziv delovnega mesta je »izkoriščevalec delavcev«
Do takrat pa – Strip Nevidna življenja lahko seveda kupite, in sicer kliknite TUKAJ.
Ekipa Delavske svetovalnice
Fotografije: Julia Pristovnik
Čudovita novica – sveže iz tiska: strip Nevidna življenja Ivana Mitrevskega!
Strip o Delavski svetovalnici. Oziroma natančneje: strip o delavkah in delavcih, ki prihajajo k nam. Kdo bi si kaj takega izmislil? Ja, Ivan, kdo pa drug. Pride k nam, se usede tja v kot in posluša. Se vključi v pogovor. Se čudi, koliko sladkarij za vraga lahko dnevno vržemo vase. No, da tovariško razdelim slabo vest: tudi on solidarno pomaga pri tem. Medtem pa ves čas zapisuje zgodbe vseh delavk in delavcev, ki prihajajo k nam, zgodbe vseh nas, in jih spreminja v stripe. Stripe, ki težke življenjske situacije preoblikujejo v kratke, smešne pripovedi. Včasih jih stopnjuje do absurda, da razkrije norost izkoriščevalskih pogojev dela. Tako, da nariše robokop čistilko, pa letečega človeka veverico. Ne da bi s tem kogarkoli užalil, definitivno pa marsikoga pri tem iskreno nasmeje.
Prva predstavitev stripa bo na Kamerat – festival delavskega filma Hrastnik že to soboto, 1.7. ob 17.00, lokacija Mašinhaus. Predstavila ga bova avtor Ivan Mitrevski in Goran Lukić. Vabljeni!
Strip lahko seveda kupite, in sicer kliknite TUKAJ.
Pravkar za našega uporabnika, ki je onkološki bolnik, urejamo nabavo posebnega vitaminskega napitka Prosure.
Pa sem šel gledati, koliko stane paket 4 stekleničk.
In kaj najdem? Pozor, pri istem produktu: Prosure, 220 ml x 4, okus jagodičje.
Spletna stran Lekarne Soča: 11,93 evra
Obisk pri Lekarna Ljubljana: prijazna prodajalka mi razloži, da pride cena 13,98 evra
Obisk čez cesto pri Sanolabor-ju: prijazna prodajalka mi pokaže ceno: 16,10 evra.
Isti vitaminski napitek za istega onkološkega bolnika – razlika v ceni več kot tretjina?!
Ali mi lahko kdo prosim razloži, kaj se dogaja?
Moram ponoviti: ta vitaminski napitek uporabljajo onkološki bolniki.
Goran Lukić
Delavska svetovalnica
Veselo in ponosno sporočamo, da je svetovalna aplikacija GastarbAIter.si, ki jo je razvila Agencija 101 z nami, na Slovenskem oglaševalskem festivalu prejela zlato nagrado SOF v kategoriji Družbeno dobro.
Nagrado je včeraj v našem imenu prevzela naša Marija.
Aplikacija GastarbAIter.si, ki temelji na obdelavi slovenske delovne zakonodaje s pomočjo umetne inteligence, svetuje neposredno v 130 jezikih.