Menu
Tuji delavci iz Nepala so v petek, 16. 1. 2026, začasno prekinili delo v glavnem logistično-distribucijskem centru Plodine na Kukuljanovu v okolici Reke, in sicer v skladišču sadja. Z prekinitvijo dela so izrazili nezadovoljstvo z višino plač, številom nadur in splošnimi delovnimi pogoji. Kot je sporočil Neodvisni sindikat delavcev Hrvaške (NSRH), so delavci s tem želeli opozoriti na težave, s katerimi se vsakodnevno soočajo.
Po razpoložljivih podatkih skladišče Plodine na Kukuljanovu zaposluje približno sto tujih delavcev, večinoma iz Nepala, ter še okoli sedemdeset domačih delavcev. Sindikat opozarja, da se v javnosti pogosto ustvarja poenostavljena podoba tujih delavcev kot »ubogih ljudi«, ki jim Hrvaška ponuja priložnost za boljše življenje, medtem ko so delodajalci predstavljeni kot nekakšni dobrotniki. V praksi pa se, kot navajajo, kaže povsem drugačna realnost, v kateri so tuji delavci pogosto izpostavljeni izkoriščanju ter uporabljeni kot sredstvo pritiska na plače in pravice domačih delavcev.
Delavci so delo začasno prekinili, da bi opozorili na vrsto težav, med drugim na nizke plače, prekomerno število nadur in neustrezne delovne pogoje. Posebej zaskrbljujoč je primer sedmih nepalskih delavcev, ki so se včlanili v sindikat NSRH. Po njihovih navedbah so bili po včlanitvi izpostavljeni pritiskom, grožnjam z izgubo zaposlitve in dovoljenja za bivanje ter celo izsiljevanju, naj izstopijo iz sindikata. Sindikat poudarja, da je takšno ravnanje nesprejemljivo ter da morajo delavske pravice veljati enako za vse, ne glede na državljanstvo. Ustrahovanje delavcev zaradi sindikalnega organiziranja pomeni resno kršitev temeljnih pravic.
Prekinitev dela je trajala nekaj ur, nato pa so se delavci vrnili na delo ob obljubi delodajalca, da jim bo v ponedeljek omogočen pogovor z vodstvom o izpostavljenih težavah. V sindikatu pa ob tem izražajo resno zaskrbljenost, da bi bil lahko prvi odziv uprave ne reševanje težav, temveč odstranitev delavcev, ki so si upali spregovoriti, ter njihova zamenjava z »novimi« tujimi delavci. Takšna praksa bi bila, če do nje pride, jasen dokaz, da so tuji delavci na Hrvaškem obravnavani kot potrošno blago in ne kot ljudje s pravicami.
Eden od tujih delavcev, ki govori angleško in posreduje v komunikaciji med delavci in sindikatom, je opravil pogovore s svojimi rojaki, ki so jasno sporočili, da so se v primeru uresničitve teh bojazni pripravljeni boriti za svoje pravice. NSRH jim pri tem napoveduje polno podporo. Po njihovih besedah ne gre zgolj za usodo nepalskih delavcev, temveč za sporočilo vsem zaposlenim v Plodinah – domačim in tujim – ali se smejo boriti za svoje pravice ali pa bodo zaradi tega sankcionirani. V primeru povračilnih ukrepov bo za posledice v celoti odgovorna uprava podjetja.
Eden ključnih razlogov za nezadovoljstvo je tudi način obračunavanja nadurnega dela, ki po navedbah delavcev ni plačano tako, kot je bilo dogovorjeno ob njihovem prihodu na delo. V trgovinski dejavnosti, tudi v Plodinah, delodajalci zaradi varčevanja pogosto uporabljajo neenakomerno razporeditev delovnega časa oziroma prerazporeditev delovnih ur. Gre za sistem, v katerem delavci v enem delu obračunskega obdobja delajo več, v drugem manj, obveznost delodajalca pa je, da se na koncu obdobja delovni čas izravna na povprečje dogovorjenega obsega. Ta sistem je obremenjen s številnimi zapletenimi pravili, ki večini delavcev niso jasna – ne teoretično in še manj v praksi.
Prav takšen način obračuna delovnega časa je eden glavnih razlogov nezadovoljstva delavcev v Plodinah. Tuji delavci so prišli na Hrvaško, da bi delali in zaslužili, ne pa zato, da bi »nabirali ure« za proste dni v nekem negotovem prihodnjem obdobju. Njihovo legitimno pričakovanje je, da je vsaka opravljena nadura plačana, in to z zakonsko določenim dodatkom.
Odgovornost za takšno stanje nosijo tako zakonodajalci, ki so omogočili zapletene modele razporejanja delovnega časa, kot tudi delodajalci, ki jih uporabljajo v škodo delavcev. Naloga delodajalca je, da organizira delo, naloga delavca pa, da opravi dogovorjeno delo in je za to pošteno plačan. Obračun plače mora biti jasen, pregleden in razumljiv vsakemu delavcu – brez trikov in nelogičnih praks, pri katerih je nekdo vedno na slabšem.
Ker je takšen sistem obračuna delovnih ur za delavce zapleten in težko razumljiv, pušča veliko prostora za zavajanje, kar se po izkušnjah sindikata v praksi tudi dogaja. Še toliko težje je to pričakovati od delavcev, ki sploh ne govorijo hrvaškega jezika. Delavci so prav tako opozorili, da razporedi delovnega časa niso bili jasno in vidno objavljeni, kot to zahteva zakon, temveč so bili nameščeni šele ob izbruhu nezadovoljstva.
Po tem, ko je prekinitev dela tujih delavcev vzbudila velik interes javnosti, so se začeli javno oglašati tudi domači delavci iz tega logističnega centra ter iznašati lastne izkušnje in težave v zvezi z delovnimi pogoji v Plodinah. Njihove navedbe se v celoti ujemajo z informacijami, ki jih je NSRH v zadnjih mesecih prejemal neposredno od delavcev skladišča.
V tem obdobju so se sindikatu neprekinjeno oglašali tako tuji kot domači delavci z enakimi ali zelo podobnimi težavami: neplačane nadure, nepregleden obračun plač, pritiski zaradi sindikalnega organiziranja ter pomanjkljivosti na področju varnosti in zdravja pri delu. Sindikat je zato kot zakoniti predstavnik delavcev nemudoma zahteval sestanek z delodajalcem, da bi o težavah razpravljali in poiskali rešitve. Kljub preteku časa delodajalec do danes ni izkazal pripravljenosti na sestanek niti volje za resničen dialog.
V takšnih okoliščinah dogodkov v Kukuljanovu ni mogoče obravnavati kot presenečenje, temveč kot posledico dolgotrajnega ignoriranja težav in zavračanja dialoga. Dogodki tudi niso osamljeni primer. Le nekaj dni prej, 7. januarja, so delavci v supermarketu Plodine v Biogradu na Moru prekinili delo zaradi neprimernih delovnih pogojev, natančneje zaradi dela v mrazu, ki je ogrožal njihovo zdravje. Do prekinitve dela je prišlo šele po tem, ko so opozorila glede nedelujočega ogrevalnega sistema ostala brez odziva. Po prijavi sindikata je inšpektor za varnost in zdravje pri delu že naslednji dan opravil nadzor, pri katerem so bile ugotovljene pomanjkljivosti, uradne ugotovitve pa bodo znane po izdaji odločbe pristojnega inšpektorata.
Časovna bližina obeh dogodkov dodatno potrjuje, da ne gre za naključne incidente, temveč za ponavljajoč se vzorec, ki brez spoštovanja delavskih pravic in resnega dialoga grozi z nadaljnjo eskalacijo.
Poseben problem predstavlja tudi način določanja plač prek dodatkov oziroma tako imenovanih stimulacij za delovno uspešnost. Po navedbah delavcev je osnovna plača v Plodinah praviloma postavljena na raven minimalne plače, preostanek dohodka pa predstavljajo mesečni dodatki, vezani na delovno mesto. Ta skupni znesek je delavcem pogosto predstavljen kot njihova fiksna osnovna plača. V praksi pa se stimulacije, kadar nadrejenim nekaj ni po volji, enostavno ukinejo – delno ali v celoti, včasih tudi trajno.
Čeprav delodajalec trdi, da se stimulacije dodeljujejo mesečno na podlagi delovne uspešnosti, se v resnici uporabljajo kot sredstvo kaznovanja. Posledično so lahko delavci daljše obdobje prikrajšani za 300 ali celo 500 evrov mesečno, kar mnoge prisili, da sami podajo odpoved. Hkrati pa je kljub množičnemu ukinjanju stimulacij odpovedi s strani delodajalca zelo malo, kar jasno kaže, da ne gre za slabe delavce, temveč za neformalen sistem sankcioniranja brez jasnih meril, pisnih obrazložitev in preglednih pravil. Izkušnje delavcev kažejo tudi, da se ta sistem uporablja za zastraševanje, saj lahko že vprašanja o delovnih pogojih ali včlanitev v sindikat vodijo do ocene, da delavec »ne dela dovolj dobro«.
Delavci niso problem. Problem je sistem, ki dopušča prenizko plačilo njihovega dela, ogrožanje njihovega zdravja in utišanje njihovega glasu. Ko delavci v različnih mestih in v razmiku le nekaj dni posežejo po prekinitvi dela, to ni naključje – to je alarm. NSRH ne bo sodeloval pri ohranjanju videza normalnosti tam, kjer normalnosti ni. Pravice se ne morejo odlagati, dialog se ne more zgolj igrati, delavci pa niso potrošno blago brez posledic.
Kar zadeva tuje delavce, sindikat poudarja, da dokler dopuščamo, da so pri katerikoli delavski pravici v slabšem položaju kot domači delavci, delodajalcem odpiramo bazen poceni delovne sile. Tuje delavce delodajalci ne zaposlujejo zato, ker bi bili »konkurenčnejši«, temveč zato, ker so strukturno ranljivejši – odvisni od delovnega dovoljenja, bivanja, ki ga pogosto nadzira delodajalec, jezikovno in pravno slabše informirani ter v stalnem strahu pred izgubo zaposlitve, ki pomeni tudi izgubo pravice do bivanja. To neravnovesje moči pa na koncu plačajo vsi delavci.
***Prispevek je pripravljen na podlagi objavljenega medijskega članka ter dopolnjen s komentarjem in pojasnili Neodvisnega sindikata delavcev Hrvaške (NSRH).
V sindikatih in civilnodružbenih organizacijah Delavske koalicije želimo ob predlogu novega zneska minimalne plače opozoriti na nekatere pomanjkljivosti predloga in izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerem ta temelji. Kot smo zapisali v pozivu, je predlog 1000 evrov utemeljen na številnih napačnih predpostavkah in ne upošteva realnih stroškov preživetja, zato ga je potrebno ustrezno dvigniti.
Če povzamemo:
Lepo vas pozdravljamo in smo vam na voljo za vsa dodatna pojasnila.
Za Delavsko koalicijo:
• Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije
• Glosa – sindikat kulture in narave Slovenije
• Sindikat državnih organov Slovenije
• Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo
• Cedra – Center za družbeno raziskovanje
• Študentsko društvo Iskra
• Gibanje za dostojno delo
• Sindikat delavcev statističnega urada
• Sindikat Žerjavistov Pomorskih Dejavnosti Luke Koper
• Delavska svetovalnica
• Ljudska iniciativa Velenje
• Zavod Solidar
• Sindikat Radia Študent
• Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije
• Iniciativa Mestni zbor Maribor
• Konfederacija sindikatov 90 Slovenije
• Inštitut za delavske študije
• Konferenca sindikatov zavarovalništva Slovenije
• Ekosocialistična iniciativa Klas
Kontaktni osebi:
Goran Lukić: goran.lukic@delavskasvetovalnica.si , 031517201
David Švarc, David.Svarc@sindikat-zsss.si , 031418397
Osnovne informacije o zaposlitvi:
Pričakujemo:
Osnovne informacije o organizaciji:
Opis dela:
Nudimo:
Delo v majhni ekipi svetovalcev in zagovornikov z delovno-socialnega področja, vso službeno opremo, možnost rednega izobraževanja in usposabljanja za administrativno in sorodna področja.
Rok za prijavo je 25. 4. 2025. Predviden pričetek zaposlitve: maj 2025.
Življenjepis s krajšo predstavitvijo pošljite na info@delavskasvetovalnica.si.
Na omenjenem naslovu samo na voljo tudi za dodatna vprašanja.
Izpite iz slovenščine organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik v sodelovanju z zunanjimi izvajalci.
Izpiti so namenjeni vsem, ki potrebujejo javno veljavno listino o znanju slovenščine za uradne namene (delo, državljanstvo). Opravljen izpit na vstopni ravni (A1) ni pogoj za opravljanje izpita na osnovni ravni (A2 – B1).
Če želite opravljati izpit, morate izpolniti prijavnico, ki jo pošljete neposredno izbranemu izvajalcu izpita. Prijava na izpit je mogoča najkasneje 10 dni pred izpitnim rokom pri izbranem izvajalcu, odjava pa je mogoča najkasneje 2 dni pred datumom izpita. Preden želi oseba pristopiti k izpitu, mora poravnati izvajalcu strošek izpita.
Cena izpita je 162,00 evrov. Na spletnih straneh izvajalcev je naveden možen način plačila. Večinoma se plača preko položnice, preko spletne strani ali neposredno na lokaciji izvajalca.
Kdo lahko izpit opravlja brezplačno?
Državljani tretjih držav, ki ste se udeležili enotnega programa učenja slovenskega jezika v obsegu 120 ali 180 ur in ste bili na tečaju prisotni v vsaj 80% ter izpolnjujete pogoje bivanja v RS, ste upravičeni do brezplačnega prvega preizkusa znanja.
Prosti termini za opravljanje izpita do konca leta 2025 (če se boste na izpit prijavljali pri zunanjih izvajalcih, pošljite prijavnico neposredno njim):
| Maj |
| 19. maj: LU Kranj, LU Murska Sobota, LU Nova Gorica, LU Velenje, ZIK Črnomelj 20. maj: AZ Maribor, LU Celje, ZZ Postojna, ZLU Trbovlje 21. maj: Cene Štupar – CILJ, Ljubljana, LU Ajdovščina, LU Ravne na Koroškem, UPI Žalec 22. maj: LU Koper, LU Krško, LU Rogaška Slatina 23. maj: CDI Univerzum, Ljubljana, DOBA Maribor, LU Ptuj 24. maj: RIC Novo Mesto |
| Julij |
| 9. julij: Cene Štupar – CILJ, Ljubljana |
| September |
| 15. september: LU Kranj, LU Murska Sobota, LU Nova Gorica, LU Velenje, ZIK Črnomelj 16. september: AZ Maribor, LU Celje, ZZ Postojna 17. september: Cene Štupar – CILJ, Ljubljana, LU Ajdovščina, LU Krško, LU Ravne na Koroškem, UPI Žalec 18. september: LU Koper, LU Rogaška Slatina 19. september: CDI Univerzum, Ljubljana, DOBA Maribor, LU Ptuj 20. september: RIC Novo Mesto |
| November |
| 8. november: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (rok za prijavo: 23. 9. 2025 do 15. ure, rok za plačilo: 24. 9. 2025 do 15. ure) 10. november: LU Kranj, LU Murska Sobota, LU Nova Gorica, LU Velenje, ZIK Črnomelj 11. november: AZ Maribor, LU Celje, ZZ Postojna, ZLU Trbovlje 12. november: Cene Štupar – CILJ, Ljubljana, LU Ajdovščina, LU Krško, LU Ravne na Koroškem, UPI Žalec 13. november: LU Koper, LU Rogaška Slatina 14. november: CDI Univerzum, Ljubljana, DOBA Maribor 15. november: RIC Novo Mesto |
Prijava na izpit: https://centerslo.si/izpiti/roki-izpitov/prijava/
Za informacije o ostalih izpitih (B2, C1, C2, individualno opravljanje izpita) se obrnite na to spletno stran: https://centerslo.si/izpiti/roki-izpitov/
Prispevek je pripravila sodelavka Eva Mršnik.
Naslovna slika: “studying” avtorja k4dordy je licencirano v skladu z CC BY 2.0.
RAZPIS JE ZAKLJUČEN
Osnovne informacije o zaposlitvi
Gre za zaposlitev, ki jo v sklopu vloge ‘Pravna podpora’, izbrane na Javnem razpisu za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024, sofinancira MJU.
Pričakujemo:
Opis dela:
Prednost bodo imeli kandidati_ke, ki:
Nudimo:
Delo v majhni izkušeni ekipi svetovalcev in zagovornikov z delovno-socialnega področja in področja delovnih migracij, neposredno delo z žrtvami kršitev delovnega prava in žrtvami trgovine z ljudmi, sodelovanje z odvetniško pisarno pri konkretnih primerih kršitev, izobraževanje ter usposabljanje na našem delovnem področju, mreženje z drugimi relevantnimi organizacijami na našem področju (inšpektorat za delo, zavod za zaposlovanje, upravne enote, policija, tožilstvo, sodišča, centri za socialno delo, druge nevladne organizacije itd.), vso službeno opremo ter medsebojno podporo pri izvajanju vseh aktivnosti.
Rok za prijavo je 2. 3. 2025. Nastop dela: 24. 3. 2025.
Življenjepis s krajšo predstavitvijo pošljite na info@delavskasvetovalnica.si.
Na omenjenem naslovu samo na voljo tudi za dodatna vprašanja.
Za vzdrževane družinske člane lahko uveljavite posebno olajšavo pri odmeri dohodnine za leto 2024.
Rok za oddajo vloge je 5. februar 2025. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. februarja 2025, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga.
Za pomoč pri oddaji vloge smo svojim članom na voljo na:
Več informacij: https://www.gov.si/novice/2025-01-06-uveljavljanje-posebne-olajsave-za-vzdrzevane-druzinske-clane-pri-odmeri-dohodnine-za-leto-2024/
Med 23. in 27. 12. 2024 bo naša pisarna zaprta.
Vsem želimo lepe praznike in se vam zahvaljujemo za vašo podporo in dobro sodelovanje v iztekajočem se letu!
Štiri situacije v zadnjih dneh.
Prva situacija. Kličem našega uporabnika, kakšna je situacija z njegovim zdravjem. Ima namreč hude zdravstvene težave, možgansko anevrizmo, težave z jetri. Pravi, da ni ok, ampak da vseeno razmišlja, da bi prekinil bolniško. Ne more (pre)živeti z višino bolniškega nadomestila. Vprašam ga, kaj mu je nazadnje rekel zdravnik. Pove, da mu je rekel, da se lahko v tem trenutku že manjši fizični napor zanj konča tragično. Vsaka debata o pre-nizkih bolniških nadomestilih in plačah se tukaj konča.
Druga situacija. Kliče me žena našega uporabnika. Pove, da je njen mož pristal na urgenci. Ima hude krče v roki. Že od prej pa ima hude bolečine v hrbtu. Pove, da so mu zdravniki rekli, da bo lahko izgubil roko. On je delal. Ker “mora”. Razen njegove plače nimata nobenih sredstev. Tudi ona ima zdravstvene težave. Njega vprašam, kaj bo, če izgubi roko, že pred tem sem ga nekajkrat opozoril, naj se neha tako zafrkavati z lastnim zdravjem.
Tretja situacija. Poslušam pogovor sodelavke z našim uporabnikom. Ta ji razlaga, da ga zdaj nekaj časa ni bilo. Da je pristal v bolnici. Srčna kap. “Na srečo” ni bila “tako huda”. Pove, da je pred tem kar nekaj časa delal dve izmeni vsak dan, prvo je osem ur delal v eni kuhinji, nato takoj osem ur še v drugi. Pove, da so doma rabili denar, krediti pa to. Sodelavka mu je vljudno zabrusila: “Kaj pa bi od tebe imela tvoja družina, če bi te srčna kap vzela”?
Četrta situacija. Pred kratkim sem bil s sodelavko na obisku pri enem našem uporabniku v rehabilitacijskem inštitutu SOČA. Delavec je imel zastoj srca. Komaj je preživel, zdaj je v postopku rehabilitacije. Imel je precej sreče, saj je njegov sin slučajno pozabil denarnico in se vrnil domov, ko je njega doletel zastoj srca. Zdravniki so mu pred operacijo sicer rekli, da ga bodo poskusili rešiti, a da so možnosti kar majhne. Preživel je. V pogovoru nama je rekel, da je celo življenje samo delal. Cele dneve. Sobote. Nedelje. Vsak dan. A ko se mu je to zgodilo, in zdaj ko je preživel, da vidi, da ga ni denarja na svetu, ki bi nadomestil zdravje. In da je zdaj miren sam s sabo, da se trudi z rehabilitacijo, da ga veselijo obiski družine.
Iskreno sem že zdavnaj nehal šteti, kolikokrat sem od delavk in delavcev slišal besedo “moram”. Moram zdržati, tako pač je. Kaj naj. Moram delati najmanj 240 ur mesečno, pa še kaj zraven.
In točno za tem “moram” ostajajo uničena delavska telesa, na katera se nalagajo invalidnosti. Potem pa samo še bolj udari revščina. Da ne govorimo o spremljajoči socialni izolaciji, ko se tako fizično in psihično uničeni delavci preprosto tudi socialno zaprejo.
Dajmo že enkrat nehat s tem “moram” in se pogovorimo o tem, zakaj se preveč delavk in delavcev spravlja v takšne situacije, kjer zamenjajo svoje zdravje za višjo plačo.
Kajti preprosto ne bi smelo prihajati do takšnih situacij. Ne bi smelo prihajati do situacij, ko se recimo poklicni vozniki pogovarjajo med sabo o svojih zdravstvenihi težavah in zelo hitro ugotovijo, da imajo praktično vsi iste diagnoze, ali ko se čistilke pogovarjajo med sabo in ugotavljajo, da jejo iste protibolečinske tablete, da “zdržijo” svojo izmeno. In tako naprej.
Goran Lukić
Delavska svetovalnica
Včeraj so na dogodku Ambasade Rog njihovi predstavniki poudarili, da integracija pravzaprav ni zapletena. Je pa za delavce, ki delajo po 12 ur in živijo pri šefu v kleti – nedosegljiva.
Izkoriščevalski delodajalci na eni strani in nepredušna birokracija na drugi ne omogočajo integracije. Obenem pa tako odganjamo delavke in delavce, ki prihajajo v Slovenijo – mnogi na izrecno povabilo delodajalcev. Nekateri pridejo v Slovenijo iregularno, drugi regularno – v končni fazi pa so to delavke in delavci, ki jim država mora omogočiti dostop do delavskih in socialnih pravic.
V imenu Delavske svetovalnice je Goran Lukić na dogodku predstavil nekaj primerov iz vsakdana našega dela.
Primer 1: Tuji delavec zbira papirje za dovoljenje, potem ga delodajalec izkorišča, ni plačan ustrezno ali sploh. Ko delavec začne na to opozarjati, delodajalec samo pisno obvesti upravno enoto, da se delavec odreka dovoljenju, in ga vrže ven iz službene nastanitve. Upravna enota delavca v postopku ne obvešča po pošti, ampak prek oglasne deske – tega delavec seveda nikoli ne vidi. In preden bi se lahko pritožil, je njegovo dovoljenje za delo in prebivanje v Sloveniji pravnomočno razveljavljeno.
Primer 2: Delavcu delodajalec naloži 230 delovnih ur na mesec – v primerjavi z običajnih cca 160-180. Ker pa se je delavec zadolžil pri posrednikih ali kar delodajalcu samem, da je lahko prišel v Slovenijo – med 5.000 in 12.000 €, odvisno od izvorne države – se odloči te ure oddelati, kljub temu da presegajo zakonsko dovoljen okvir. Namesto da bi dal izredno odpoved in se zaposlil pri drugem delodajalcu, bo zaradi dolgov in slabega nadzora nad kršitvami tuji delavec po odplačilu dolga zapustil Slovenijo.
Prvi problem pri delavcih iz tujine tako niso »prevelike kulturne razlike« ali njihova predpostavljena »lenobnost«. To so delavci, ki so prisiljeni oddelati več, kot je zakonsko dopuščeno, posledično pa jim je onemogočeno spoznavanje družbe in jezika. Z včerajšnjim dogodkom smo skupaj izpostavili, da je prostora za izboljšave še veliko – tako pri upravnih postopkih kot pri nadzoru kršitev delavskih pravic.
Foto: Eva Mršnik
Podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje (za polnoletne družinske člane):
Primeri, ko potrdila o vpisu ni treba priložiti: če priložite spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni.
Za prošnje, vložene od 1. 11. 2024 dalje, je za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje uveden pogoj znanja slovenskega jezika na tako imenovani preživetveni ravni.
Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje (na podlagi 5-letnega zakonitega neprekinjenega prebivanja v RS):
Če želite obiskovati neformalni program učenja slovenskega jezika na preživetveni ravni, morate na upravni enoti, kjer imate prijavljeno prebivališče, pridobiti Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v neformalnem programu, ki ga izda upravna enota https://www.gov.si/drzavni-organi/upravne-enote/.
Za vložitev zahtevka na upravni enoti in izdajo potrdila boste morali odšteti 22,60 EUR. Pridobljeno potrdilo nato dostavite pooblaščenemu izvajalcu neformalnih programov učenja slovenskega jezika na preživetveni ravni, to je Didaktum. Jezikovni tečaji za posameznike, podjetja… | Jezikovni Inštitut Didaktum. Neformalni programi učenja slovenskega jezika na preživetveni ravni so za udeležence brezplačni.
Za več informacij glede izobraževalnih programov in tečajev vas napotujemo na spletno stran: Brezplačni tečaji slovenskega jezika – InfoTujci
Naslovna slika: Learning kids, hrum
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko: