< Nazaj

Kaj storiti, če je delavec mnenja ali sumi da delodajalec ne zagotavlja pravic?

Če delodajalec delavcu ne zagotavlja pravic, so mogoči naslednji koraki:

 

Pisni opomin delodajalcu (opomin po 200 čl. ZDR-1):​

Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma, da svoje obveznosti izpolni v določenem zakonskem roku. Svoj pisni zahtevek si najprej kopira, potem ga poštno (s poštno povratnico, tudi shraniti poštno potrdilo o odaji pošte!) pošlje na uradni naslov delodajalca. Ob poštnem pošiljanju lahko isti skenirani zahtevek pošlje na uradni elektronski naslov delodajalca. O vsem tem se lahko pozanimate pri območni enoti IRSD ali pri Društvu delavska svetovalnica (brezplačna telefonska številka: 080 14 34).

Prijava kršitve delovnopravne zakonodaje pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo:

Pri pisni prijavi (zahtevajte podajo prijave na zapisnik pri obisku IRSD):

 

  • Navedi čim več podatkov o kršitelju (navadno je to delodajalec, zato navedite polno ime podjetja, sedež naslov, pošto in kraj) ali pravni osebi, oziroma ime in priimek, če je delodajalec samostojni podjetnik posameznik, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali fizična oseba ter njihov sedež dejavnosti oziroma prebivališče fizične osebe).

  • Opišite kršitve (podatki o vrsti kršitve ter datumu in kraju kršitve, lahko če jih je več po vašem mnenju dodatno priložite svojo posebno izjavo);

  • Priložite čim več dokazila, ki po vami kažejo na sum storitve kršitve (na primer fotografije, listine kot je pogodba(e) o zaposlitvi, plačilne liste ,lastne evidence dela, podatke o pričah, delavcih, katerim so kršene konkretne pravice ipd.).

  • Skene dokazil je mogoče priložiti tudi preko elektronske oddaje prijave s pomočjo spletnega obrazca. Sami priporočamo osebni obisk območnih enot IRSD, katere imajo uradne ure ob ponedeljkih in sredah od 9-11 ure.

  • Pri vsaki prijavi tudi zahtevajte da vas o ukrepih ali zaključkih IRSD tudi pisno obvesti.

  • Pri ustni prijavi, podani osebno na IRSD je treba zahtevati prijavo na zapisnik.

Prijavo je mogoče dati:

pisno po navadni ali po elektronski pošti: gp.irsd@gov.si. Na spletnih straneh IRSD pa lahko poiščete tudi naslove območnih enot IRSD, kjer lahko poiščete elektronski naslov enote IRSD, katera pokriva območje, kjer je uradni sedež delodajalca.

Območna enota Ljubljana

Štukljeva cesta 44
1000 Ljubljana

T: 01 306 24 90

E: ljubljana.irsd@gov.si

Pisarna Zagorje ob Savi

Grajska ulica 2
1410 Zagorje ob Savi

T: 03 562 54 80

E: ljubljana.irsd@gov.si

Območna enota Kranj

Slovenski trg 1
4000 Kranj

T: 04 231 93 22

E: kranj.irsd@gov.si

Območna enota Celje – Velenje

Kidričeva ulica 24 b
3000 Celje

T: 03 425 27 00

E: celje-velenje.irsd@gov.si

Pisarna Velenje

Rudarska cesta 6a
3320 Velenje

E: celje-velenje.irsd@gov.si

Območna enota Koper – Postojna – Nova Gorica

Pristaniška ulica 10
6000 Koper

T: 05 663 45 20

E: kp-po-ng.irsd@gov.si

Pisarna Postojna

Kolodvorska 5a
6230 Postojna

T: 05 721 15 70

E: kp-po-ng.irsd@gov.si

Pisarna Nova Gorica

Trg Edvarda Kardelja 1
5000 Nova Gorica

T: 05 331 18 60

E: kp-po-ng.irsd@gov.si

Območna enota Maribor

Partizanska cesta 47
2000 Maribor

T: 02 234 86 00

E: maribor.irsd@gov.si

Pisarna Ptuj

Prešernova ulica 29
2250 Ptuj

T: 02 234 86 00

E: maribor.irsd@gov.si

Območna enota Murska Sobota

Trg zmage 7
9000 Murska Sobota

T: 02 512 49 20

E: murskasobota.irsd@gov.si

Pisarna Lendava

Trg Ljudske pravice 5
9220 Lendava

T: 02 575 11 44

E: murskasobota.irsd@gov.si

Območna enota Novo mesto – Brežice

Defranceschijeva ulica 1a
8000 Novo mest  

T: 07 394 21 52

E: nm-bre.irsd@gov.si

Pisarna Brežice

Cesta prvih borcev 24a
8250 Brežice

T: 07 499 50 90

E: nm-bre.irsd@gov.si

Pisarna Kočevje

Trg zbora odposlancev 2
1330 Kočevje

T: 01 893 01 90

E: nm-bre.irsd@gov.si

Obrazec za prijavo kršitev:

Vzorec obrazca za prijavo kršitev delovnopravne zakonodaje

Elektronski obrazec za oddajo prijave:

Brez digitalnega potrdila (anonimno ali z navedbo naslova)

Z digitalnim potrdilom

Sodno varstvo:

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve (če še niste podali prijavo pri IRSD, to takoj tudi naredite) lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Več o tem ZDR-1 (200. člen).

 

Pomembno obvestilo: Vsi ki si ste se odločili, da greste v tožbo proti delodajalcu (ker ni realiziral svojih obveznosti do vas oziroma zaradi odškodnine zaradi poškodbe pri delu) imate pravico preko svojega odvetnika (vprašajte ga, ali je pooblaščen/-a za brezplačno pravno pomoč – BPP) da vloži zahtevo na sodišče za BPP, na katerem se navede ime odvetnika, ki vas bo zastopal. Če odvetnika nimate, lahko pustite ta del prazen in vam bo sodišče odredilo odvetnika, ki je pooblaščen za BPP. Pred oddajo obrazca
Do BPP ste upravičeni v primeru, če vaš mesečni dohodek (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2 kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni 2 x 465,34 evra, torej 930,68 evra.

 

Opomba!

Če ste ugotovili, da ste nezakonito odjavljeni iz delovnega razmerja imate od dneva ko ste to ugotovili, 30 dnevni rok za tožbo na Delovno in socialno sodišče. Vse ostale terjatve lahko iztožite v 5 letnem roku (ne čakajte toliko časa, kajti delodajalci zelo pogosto zapirajo svoja podjetja).

Kazenska ovadba zoper pravno in zoper odgovorno osebo podjetja:

Poleg uveljavljanja sodnega varstva z vložitvijo tožbe na Delovno sodišče ima delavec, ki so mu kršene pravice iz delovnega razmerja, možnost in pravico vložiti kazensko ovadbo zoper pravno in zoper odgovorno osebo podjetja (to je osebo, ki je bila v času kršitev odgovorna oseba podjetja).

 

To je priporočljivo še zlasti v primerih, ko je delavec uspel s tožbo na Delovnem sodišču in je bilo razsojeno njemu v prid, dolga pa ne more izterjati, ker je podjetje delodajalca medtem prenehalo delovati ali pa ima blokirane poslovne račune. V takih primerih priporočamo, da delavec na tožilstvu poda kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo podjetja (to je osebo, ki je bila v času kršitev odgovorna oseba podjetja) in pri tem uveljavi tudi premoženjsko pravni zahtevek v znesku dolga.

Delavec lahko kazensko ovadbo poda na tožilstvu ali na policiji. Kazenska ovadba je brezplačna. Priporočljivo je, da delavec kazensko ovadbo ustno na zapisnik na tožilstvu ali policiji, lahko pa jo na tožilstvo ali na policiji naslovi tudi pisno.

 

Pri podaji kazenske ovadbe je potrebno priložiti čim več dokazil, tako o obstoju delovnega razmerja (pogodba o zaposlitvi, izpis obveznih zavarovanj Zavoda za zdravstveno zavarovanje) kot o kršitvah (bančni izpiski, ki dokazujejo, da ni bilo izplačila plače, razkritje FURS o neplačanih socialnih prispevkih iz delovnega razmerja).

 

Povezava na Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost za katera lahko delavec vloži kazensko ovadbo zoper pravno in zoper odgovorno osebo podjetja (to je osebo, ki je bila v času kršitev odgovorna oseba podjetja).