S 1. januarjem 2024 je Slovenija drugič v zgodovini postala nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN). Na posebej za to oblikovani spletni strani buildingtrust.si je novica pospremljena z naslednjo diplomatsko zbirko besed: “Po prepričljivi izvolitvi s 153 glasovi in trimesečnem statusu opazovalke bo Slovenija v obdobju 2024-2025 sooblikovala odločitve za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Delovala bo povezovalno in odgovorno, zavezana spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov, mednarodnega prava in človekovih pravic.”
Predsednik vlade je samozavestno dodal naslednje: “Ne bomo tihi opazovalci, ampak aktivni udeleženci”.
Zadnje praznične dni sem sicer na domačem naslovu imel priložnost spoznati našega opazovalca. Saj veste, tistega možakarja / gospo, ki na balkonu ali s kake druge strateške pozicije redno spremlja dogajanja v neposredni okolici bloka/četrti/naselja, t.i. sokolje oko. Naš opazovalec ima sicer tudi govorno, ne samo opazovalno funkcijo. Ko sem namreč po pomoti del odpadkov odvrgel v napačno kanto za smeti, je v mojo smer takoj priletel balkonski komentar stila “kaj pa misliš, da počneš”.
Verjamem, da ima vsak kvart svojo malo četico opazovalcev, ki so tako ali drugače razdelijo rajone in časovne okvirje opazovanja. Seveda imajo tudi različne strateške opazovalne točke. Eni so bolj sramežljive vrste. Recimo jim introvertni opazovalci. Ti se skrivajo za oknom, po potrebi tudi za zaveso ali kakšno drugo tehnično oviro, in tiho opazujejo. Drugi – kot v mojem primeru – pa so ravno nasprotno. Recimo jim ekstrovertni opazovalci. To so opazovalci z javnim poslanstvom varovanja ustaljenega reda in miru lokalnega kvarta. Običajno svoje poslanstvo ponosno in z rednimi glasnimi komentarji realizirajo s strateške vidne razgledne točke, recimo že omenjenega balkona.
Si predstavljate, kako zanimivo bi bilo, če bi vse te lokalne enote neformalne mestne straže kdaj tudi spoznali v živo? Kako bi bili priča sila resnim pogovorom, v katerih bi se denimo primerjalo učinkovitost različnih tehnik nadzora nad pravilnim odlaganjem smeti? Pa si predstavljate, koliko dnevne mikrozgodovine posameznega kvarta premore en sam tak opazovalec? Sam se recimo še kako spomnim zelo prijaznega opazovalca, ki mi je iz svoje diskretne razgledne točke v manjšem kraju redno pošiljal vse informacije o rednem 12-urnem delovnem času delavcev, ki so delali v proizvodnji preko ceste.
Pa dajmo zdaj malce razširiti rajone opazovanja. Pa naj bo ta diskretni ali pač ne tako diskretni četrtni opazovalec slovenska diplomacija, ki ji je očitno uspel velik diplomatski met, s katerim imajo možnost občasno posedeti za isto mizo z velikimi igralci mednarodne diplomacije. Pa naj bo namesto lokalnega kvarta rajon mednarodno pravo. Ali bo Slovenija ekstrovertni opazovalec, ki bo s svoje razgledne točke glasno komentiral poskuse odlaganja kršenja mednarodnega prava v koš za smeti? Pa bodimo še bolj konkretni: ali se bo Slovenija pridružila petkovi tožbi J Afrike zoper Izrael na Meddržavnem kazenskem sodišču, v kateri se Izrael obtožuje kršenja konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi?
Saj je Shahd Hammouri, predavateljica mednarodnega prava na britanski univerzi v Kentu, v pogovoru za spletni portal Mešanec jasno rekla: “če bi se Slovenija odločila pridružiti se tožbi pred Meddržavnim sodiščem, bi to nosilo moč etosa človečnosti in pravičnosti, ki je globalen. Tudi odvračilni učinek tožbe bi bil večji, ob tem da smo priča najtemnejšim trenutkom naših življenj.”
Ali se bo Slovenija raje odločila za introvertnega opazovalca, ki izza diplomatskega okna, diskretno in metodično zbira informacije, si jih pridno zapisuje v diplomatske zvežčiče, aktiven nadzor nad tehnikami odlaganja kršenja mednarodnega prava v koš za smeti pa raje prepusti velikim igralcem za veliko mizo? Ali kot je bolj konkretno pred kratkim rekla novinarka Dela Saša Vidmajer: »prvo vprašanje je, ali bodo oportunizem zamenjala jasna stališča do genocida Izraela v Gazi in do etničnega čiščenja na Zahodnem bregu.«
Pa saj vemo odgovor, kajne, introvertni nesamozavestni opazovalec lokalnega kvarta? Ki pa ga lahko najdemo ne samo na mednarodnem diplomatskem paketu, kako se pridno smehlja na fotošutingih v družbi velikih ali kako ponavlja vnaprej znano diskretno diplomatsko leporečenje, medtem ko se učbenike osnov mednarodnega prava vsem na očem meče v koše za smeti.
Ne. Še kako veliko introvertnih nesamozavestnih opazovalcev lokalnega kvarta lahko najdemo tudi med našimi nadzornimi organi, kjer se raje diskretno skrivajo za kupi (ne)rešenih zadev na področju kršenja pravic delavcev in že refleksno jamrajo, da tako pač je.
In veste kaj?
Spoštujem našega prostovoljnega četrtnega ekstrovertnega opazovalca, ki me nakuri, ko slučajno vržem del smeti v napačen koš. Ker ima prav. In še kako spoštujem delavke Sava Turizma, ki so pred skoraj natanko enim letom šle v stavko zoper to, da se jih spremeni v zunanjo storitev. Ker imajo prav. In še kako spoštujem delavke in delavce Tuša, ki so se pred dvema letoma odločili, da je treba vzeti delavske pravice v svoje roke, in od takrat sindikalno dvignile plače prodajalk za skoraj 70 odstotkov. Ker imajo prav.
Nikakor in nikoli pa ne bom spoštoval nikogar izmed vseh teh naučenih introvertnih opazovalcev, ki se izza različnih oken aktivno skrivajo v različnih državnih funkcijah in ki vsa svoja razpoložljiva javna pooblastila skrijejo pod preprogo naučene nemoči in jamranja. Ker so ravno vsi ti naučeni introvertni opazovalci, ki hodijo po diplomatskih in še toliko drugih državnih parketih, še kako so-odgovorni za sistem, v katerem moram te dni večkrat “spomniti” delodajalca, da naj za vraga že izplača plačo svojemu delavcu. V katerem te dni seštevam nenormalno mesečno število opravljenih delovnih ur delavcev, ki opravljajo delo na velikem državnem projektu, ki ga vsi v medijih tako radi pobožajo. Ker so ravno ti naučeni introvertni opazovalci še kako so-odgovorni za 28.505 registrirano izginulih beguncev v mediteranskem morju od 2014 dalje, od tega 596, ki so 14. junija 2023 izginili pred grško obalo; 1.015 neoznačenih grobov beguncev, raztresenih po EU migrantskih poteh; 21.978 ubitih na območju Gaze.
Predsednik vlade je torej samozavestno rekel: “Ne bomo tihi opazovalci, ampak aktivni udeleženci”.
Predsednik vlade: s tem, ko ste že zdavnaj (p)ostali tihi opazovalci, ste aktivni udeleženci. Vseh teh kršitev. Vseh teh smrti.
Goran Lukić
Delavska svetovalnica