Te dni je med vladnimi gradivi v obravnavi vzniknilo gradivo z naslovom “Poročilo delovne skupine o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023 za leto 2022″. V resoluciji je sicer opredeljenih devet vsebinskih področij preprečevanja in zatiranja kriminalitete. Med njimi tudi “ogroženost Republike Slovenije zaradi hudih in organiziranih oblik kriminalitete”.
V tem delu poročila pa si lahko preberemo, da je “v letu 2022 bilo organiziranih več usposabljanj s področja gospodarske kriminalitete, prav tako je bilo na usposabljanja zunanjih izvajalcev tako v Republiko Slovenijo kot v tujino napotenih več uslužbencev policije s področja preiskovanja gospodarske kriminalitete. V okviru 18 usposabljanj je 157 udeležencev pridobilo znanja s področja gospodarske kriminalitete, konkretneje s področja korupcije v javnem in zasebnem sektorju, finančne kriminalitete, odvzema in zavarovanja protipravno pridobljenega premoženja in spletnih goljufij. Na izvedenih usposabljanjih je bilo usposobljenih 157 udeležencev.”
Prav pred kratkim smo si lahko v dnevnem časopisju prebrali prispevek “Gospodarska kriminaliteta: Izgubljeni v primerih, ki jim niso kos“, v katerem novinar Dnevnika zapiše, da nekateri policisti, ki delo opravljajo na lokalni ravni, torej na policijskih postajah, v dopisu Policijskemu sindikatu Slovenije anonimno opozarjajo, da na trimesečnih usposabljanjih za obravnavanje gospodarske kriminalitete odnesejo bore malo, nato pa so pri reševanju primerov, ki jim nikakor niso kos, bolj kot ne prepuščeni sami sebi. Na policijskem sindikatu so novinarju Dnevnika potrdili, da so dopis prejeli. Čeprav gre za anonimni dopis, predsednik sindikata Rok Cvetko ocenjuje, da ugotovitvam iz dopisa ni mogoče oporekati in da »zelo plastično prikazuje realne težave, s katerimi se srečujejo policisti predvsem na lokalni ravni delovanja policije«.
V komentar na to je kolega iz sindikalnih vrst zapisal naslednje: “Izgubljeni so tudi v kaznivih dejanjih zoper delovno razmerje in socialno varnost! Firma ne plača prispevkov za 290 tisoč evrov, hkrati pa se z računa firme dvigne za 380 tisoč evrov gotovine brez dokazil o porabi tega denarja. Pred petimi leti je policvija dobila to ovadbo FURSa, da bi bila ta zdaj v večjem delu zavržena zaradi zastaranja.”
Da je zadeva samo še bolj problematična, pa za zaključek naslednji podatek: v letu 2022 je Policija obravnavala 1844 kaznivih dejanj kršenja temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, v letu 2021 pa 1357. Skratka: v enem letu se je ta številka povečala za več kot tretjino.
