Pred kratkim smo na Inšpektorat RS za delo (IRSD) poslali nekaj vprašanj v zvezi z izplačilom regresa. V začetku tega tedna smo dobili odgovore. Spodaj so naša vprašanja in odgovori Inšpektorata RS za delo!
Vprašanje: ali ima delavec, ki je invalidsko upokojen za 4 ure in dela krajši delovni čas, pravico do polnega regresa?
Odgovor IRSD: člen ZDR-1 opredeljuje krajši delovni čas v posebnih primerih in sicer določa v 1. odst., da
ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. V 2. odst.67. člena ZDR-1 pa je določeno, da ima delavec iz prejšnjega odstavka, ki dela krajši delovni čas, pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem
zakonom ni drugače določeno.
Glede na navedeno zakonsko določbo, ima delavec, ki je invalidsko upokojen za 4 ure in dela krajši delovni čas, pravico do polnega regresa, če je pri delodajalcu zaposlen celo leto in sicer najmanj v višini minimalne z zakonom določene bruto plače.
Navedenemu delavcu na podlagi 67. člena ZDR-1 tudi število dni letnega dopusta pripada v celoti, kot da bi delal polni delovni čas.
Vprašanje: v sporočilu za javnost IRSD z dne 22.6. 2023 je zapisano, da je »delodajalec po zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, če je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta«. Do nas se obračajo delavci, ki jim delodajalci govorijo, da imajo pravico do letnega dopusta šele po recimo 6 mesecih.
Sprašujemo, ali je kakšna takšna časovna omejitev pri koriščenju letnega dopusta ali pač ima delavec ki je zaposlen pri delodajalcu recimo en mesec, pravico do sorazmernega dela dopusta?
Odgovor IRSD: 1.odstavek 159. člena ZDR-1 določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. 1. odst. 161. člena ZDR-1 določa, da delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta). 2. odst. 161. člena ZDR-1 določa, da če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. 3. odst. 161. člena ZDR-1 določa, da se pri izračunavanju sorazmernega
dela letnega dopusta najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Glede na navedene zakonske določbe, ima delavec pravico do letnega dopusta, s sklenitvijo delovnega razmerja in NE šele po 6. mesecih. Delavec, ki je zaposlen pri delodajalcu recimo en mesec, ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta in sicer je upravičen do 1/12 letnega dopusta (izračuna se celotni letni dopust, kot bi delavcu pripadal, če bi bil zaposlen pri delodajalcu celo leto – 12 mesecev, deljeno z 12 in dobimo pripadajoči sorazmerni del letnega dopusta za delavca za vsak mesec njegove zaposlitve pri delodajalcu). Delavec, ki je zaposlen pri delodajalcu npr. le en mesec v koledarskem letu, pripada tudi
sorazmerni del regresa za letni dopust in sicer najmanj 1/12 minimalne, z zakonom določene bruto plače.
Vprašanje: do nas se je obrnil delavec, ki pravi, da mu je delodajalec povedal, da mu plačuje regres preko »urne postavke«. Sprašujemo, na kak način se pravilno izplačuje regres? In kako se to pravilno prikaže?
Odgovor: 1. odst. 135. člena ZDR-1 določa, da se plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca, izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. 2. odst. 135. člena ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona (kot npr. regres za letni dopust), kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. 1. odst. 126. člena ZDR-1 določa, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. 2. odstavek 126. člena ZDR-1 določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
1.odstavek 131. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
Glede na navedene zakonske določbe, regresa za letni dopust ni možno plačevati preko urne postavke, ker regres po vsebini ni plačilo za delo in s plačilom za delo nima nobene zveze. Poleg tega regres za letni dopust do predpisane višine ni obdavčen, urna postavka kot plačilo za delo pa je obdavčena in se od nje plačujejo obvezni prispevki. Za regres za letni dopust je delodajalec dolžan delavcu izdati pisni obračun, ki je lahko naveden na plačilni listi, a obvezno pod posebno postavko: regres za letni dopust.
V nobenem primeru regresa za letni dopust delodajalec ne sme delavcu izplačati iz delavčevih opravljenih viškov ur (npr. pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa) oziroma v nobenem primeru, mu regresa za letni dopust ne sme izplačati na račun zmanjšane urne postavke za opravljeno delo
Vprašanje: Ali lahko delodajalec izplačuje regres mesečno?
Odgovor: 2. odst. 131. člena ZDR-1 določa, da se mora regres za letni dopust delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. 3. odst. 131. člena pa določa, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Glede na navedene zakonske določbe, delodajalec regres za letni dopust lahko izplačuje delavcu mesečno po delih, a v celoti mu mora izplačati regres za letni dopust do 1.7. tekočega koledarskega leta, v skladu z 2. odst. 131. člena ZDR-1. Le v primeru, da kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, določa, da lahko v primeru nelikvidnosti delodajalec izplača regres za letni dopust najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, lahko delodajalec delavcu izplačuje regres za letni dopust po delih, a najkasneje v celoti do 1.11. tekočega koledarskega leta.
