Včeraj so na dogodku Ambasade Rog njihovi predstavniki poudarili, da integracija pravzaprav ni zapletena. Je pa za delavce, ki delajo po 12 ur in živijo pri šefu v kleti – nedosegljiva.

Izkoriščevalski delodajalci na eni strani in nepredušna birokracija na drugi ne omogočajo integracije. Obenem pa tako odganjamo delavke in delavce, ki prihajajo v Slovenijo – mnogi na izrecno povabilo delodajalcev. Nekateri pridejo v Slovenijo iregularno, drugi regularno – v končni fazi pa so to delavke in delavci, ki jim država mora omogočiti dostop do delavskih in socialnih pravic.

V imenu Delavske svetovalnice je Goran Lukić na dogodku predstavil nekaj primerov iz vsakdana našega dela.

Primer 1: Tuji delavec zbira papirje za dovoljenje, potem ga delodajalec izkorišča, ni plačan ustrezno ali sploh. Ko delavec začne na to opozarjati, delodajalec samo pisno obvesti upravno enoto, da se delavec odreka dovoljenju, in ga vrže ven iz službene nastanitve. Upravna enota delavca v postopku ne obvešča po pošti, ampak prek oglasne deske – tega delavec seveda nikoli ne vidi. In preden bi se lahko pritožil, je njegovo dovoljenje za delo in prebivanje v Sloveniji pravnomočno razveljavljeno.

Primer 2: Delavcu delodajalec naloži 230 delovnih ur na mesec – v primerjavi z običajnih cca 160-180. Ker pa se je delavec zadolžil pri posrednikih ali kar delodajalcu samem, da je lahko prišel v Slovenijo – med 5.000 in 12.000 €, odvisno od izvorne države – se odloči te ure oddelati, kljub temu da presegajo zakonsko dovoljen okvir. Namesto da bi dal izredno odpoved in se zaposlil pri drugem delodajalcu, bo zaradi dolgov in slabega nadzora nad kršitvami tuji delavec po odplačilu dolga zapustil Slovenijo.

Prvi problem pri delavcih iz tujine tako niso »prevelike kulturne razlike« ali njihova predpostavljena »lenobnost«. To so delavci, ki so prisiljeni oddelati več, kot je zakonsko dopuščeno, posledično pa jim je onemogočeno spoznavanje družbe in jezika. Z včerajšnjim dogodkom smo skupaj izpostavili, da je prostora za izboljšave še veliko – tako pri upravnih postopkih kot pri nadzoru kršitev delavskih pravic.

Foto: Eva Mršnik