Menu
Ali kako so se slovenski delodajalci pri napotovanju delavcev leta in leta izogibali odgovornosti za poškodbe svojih delavcev med delom v tujini …
Delavec je bil napoten na delo na gradišču v Nemčiji. Formalno je bil zaposlen pri slovenskem delodajalcu, vendar je delo na gradišču organiziralo nemško podjetje. Delavec je izvajal dela na višini dveh metrov po navodilih delovodje. Medtem, ko je delal z vibratorjem za beton, ga je udaril žerjav, ki je prenašal beton. Utrpel je poškodbe na obeh nogah.
Z žerjavom je upravljal zaposleni nemškega delodajalca, ki je po slovenski zakonodaji odgovoren za škodo, ki jo je njihov zaposleni povzročil. In tu se je zapletlo: kakšno odgovornost, če kakšno, nosi v tem primeru primarni slovenski delodajalec, ki je delavca napotil v Nemčijo?
Za varnost in zdravje pri delu je po Zakonu o delovnih razmerjih odgovoren (formalni) delodajalec. V primeru odsotnosti primarnega delodajalca pa je za našteto odgovoren tudi (dejanski) delodajalec, ki je prisoten na delovišču in dejansko organizira delo.
Toda slovenska sodišča so vzpostavila sodno prakso, ki odrešuje formalnega delodajalca, ko je delovišče, kamor je napotil delavce, pod nadzorom drugega delodajalca. Primer poškodbe pri delu, ki smo jo opisali, je iz leta 2017. Delavec se na koncu ni odločil za tožbo – ravno zaradi vzpostavljene sodne prakse.
Preskočimo v leto 2024: Ustavno sodišče odloča o odškodninski odgovornosti formalnega delodajalca v primeru delavca, ki je bil zaposlen kot pomožni ključavničar in opravljal monterska dela. Toženi formalni delodajalec ga je napotil na delo v Turčijo, kjer se je poškodoval – jeklena konstrukcija mu je zaradi prehitrega spusta strojnika, ki je upravljal viličarja, padla na roko in mu huje stisnila prst. Poškodba mu je onemogočila delo, saj prst ni gibljiv in ga konstantno boli. Odločil se je za tožbo, da uveljavi odškodnino. Vendar sodišča niso ugotovila odgovornosti formalnega delodajalca v skladu z dotedanjo sodno prakso. Zato je delavec vložil ustavno pritožbo.
Ustavno sodišče je aprila 2024 ugotovilo, da taka sodna praksa ni v skladu z določbo o varstvu dela iz 66. člena Ustave RS, saj omogoča, da se delodajalec, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, popolnoma izogne izpolnjevanju obveznosti iz naslova zagotavljanja varnega in zdravega dela za napotene delavce. Ustavno sodišče je odločilo, da odgovornost nosita tako formalni kot dejanski delodajalec, s čimer naposled prekinja dolgoletno sporno prakso slovenskih sodišč.
Naslovna fotografija: “Construction Worker, Amsterdam” by mbrochh is licensed under CC BY-SA 2.0.
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko: