Tuji delavci iz Nepala so v petek, 16. 1. 2026, začasno prekinili delo v glavnem logistično-distribucijskem centru Plodine na Kukuljanovu v okolici Reke, in sicer v skladišču sadja. Z prekinitvijo dela so izrazili nezadovoljstvo z višino plač, številom nadur in splošnimi delovnimi pogoji. Kot je sporočil Neodvisni sindikat delavcev Hrvaške (NSRH), so delavci s tem želeli opozoriti na težave, s katerimi se vsakodnevno soočajo.

Po razpoložljivih podatkih skladišče Plodine na Kukuljanovu zaposluje približno sto tujih delavcev, večinoma iz Nepala, ter še okoli sedemdeset domačih delavcev. Sindikat opozarja, da se v javnosti pogosto ustvarja poenostavljena podoba tujih delavcev kot »ubogih ljudi«, ki jim Hrvaška ponuja priložnost za boljše življenje, medtem ko so delodajalci predstavljeni kot nekakšni dobrotniki. V praksi pa se, kot navajajo, kaže povsem drugačna realnost, v kateri so tuji delavci pogosto izpostavljeni izkoriščanju ter uporabljeni kot sredstvo pritiska na plače in pravice domačih delavcev.

Delavci so delo začasno prekinili, da bi opozorili na vrsto težav, med drugim na nizke plače, prekomerno število nadur in neustrezne delovne pogoje. Posebej zaskrbljujoč je primer sedmih nepalskih delavcev, ki so se včlanili v sindikat NSRH. Po njihovih navedbah so bili po včlanitvi izpostavljeni pritiskom, grožnjam z izgubo zaposlitve in dovoljenja za bivanje ter celo izsiljevanju, naj izstopijo iz sindikata. Sindikat poudarja, da je takšno ravnanje nesprejemljivo ter da morajo delavske pravice veljati enako za vse, ne glede na državljanstvo. Ustrahovanje delavcev zaradi sindikalnega organiziranja pomeni resno kršitev temeljnih pravic.

Prekinitev dela je trajala nekaj ur, nato pa so se delavci vrnili na delo ob obljubi delodajalca, da jim bo v ponedeljek omogočen pogovor z vodstvom o izpostavljenih težavah. V sindikatu pa ob tem izražajo resno zaskrbljenost, da bi bil lahko prvi odziv uprave ne reševanje težav, temveč odstranitev delavcev, ki so si upali spregovoriti, ter njihova zamenjava z »novimi« tujimi delavci. Takšna praksa bi bila, če do nje pride, jasen dokaz, da so tuji delavci na Hrvaškem obravnavani kot potrošno blago in ne kot ljudje s pravicami.

Eden od tujih delavcev, ki govori angleško in posreduje v komunikaciji med delavci in sindikatom, je opravil pogovore s svojimi rojaki, ki so jasno sporočili, da so se v primeru uresničitve teh bojazni pripravljeni boriti za svoje pravice. NSRH jim pri tem napoveduje polno podporo. Po njihovih besedah ne gre zgolj za usodo nepalskih delavcev, temveč za sporočilo vsem zaposlenim v Plodinah – domačim in tujim – ali se smejo boriti za svoje pravice ali pa bodo zaradi tega sankcionirani. V primeru povračilnih ukrepov bo za posledice v celoti odgovorna uprava podjetja.

Eden ključnih razlogov za nezadovoljstvo je tudi način obračunavanja nadurnega dela, ki po navedbah delavcev ni plačano tako, kot je bilo dogovorjeno ob njihovem prihodu na delo. V trgovinski dejavnosti, tudi v Plodinah, delodajalci zaradi varčevanja pogosto uporabljajo neenakomerno razporeditev delovnega časa oziroma prerazporeditev delovnih ur. Gre za sistem, v katerem delavci v enem delu obračunskega obdobja delajo več, v drugem manj, obveznost delodajalca pa je, da se na koncu obdobja delovni čas izravna na povprečje dogovorjenega obsega. Ta sistem je obremenjen s številnimi zapletenimi pravili, ki večini delavcev niso jasna – ne teoretično in še manj v praksi.

Prav takšen način obračuna delovnega časa je eden glavnih razlogov nezadovoljstva delavcev v Plodinah. Tuji delavci so prišli na Hrvaško, da bi delali in zaslužili, ne pa zato, da bi »nabirali ure« za proste dni v nekem negotovem prihodnjem obdobju. Njihovo legitimno pričakovanje je, da je vsaka opravljena nadura plačana, in to z zakonsko določenim dodatkom.

Odgovornost za takšno stanje nosijo tako zakonodajalci, ki so omogočili zapletene modele razporejanja delovnega časa, kot tudi delodajalci, ki jih uporabljajo v škodo delavcev. Naloga delodajalca je, da organizira delo, naloga delavca pa, da opravi dogovorjeno delo in je za to pošteno plačan. Obračun plače mora biti jasen, pregleden in razumljiv vsakemu delavcu – brez trikov in nelogičnih praks, pri katerih je nekdo vedno na slabšem.

Ker je takšen sistem obračuna delovnih ur za delavce zapleten in težko razumljiv, pušča veliko prostora za zavajanje, kar se po izkušnjah sindikata v praksi tudi dogaja. Še toliko težje je to pričakovati od delavcev, ki sploh ne govorijo hrvaškega jezika. Delavci so prav tako opozorili, da razporedi delovnega časa niso bili jasno in vidno objavljeni, kot to zahteva zakon, temveč so bili nameščeni šele ob izbruhu nezadovoljstva.

Po tem, ko je prekinitev dela tujih delavcev vzbudila velik interes javnosti, so se začeli javno oglašati tudi domači delavci iz tega logističnega centra ter iznašati lastne izkušnje in težave v zvezi z delovnimi pogoji v Plodinah. Njihove navedbe se v celoti ujemajo z informacijami, ki jih je NSRH v zadnjih mesecih prejemal neposredno od delavcev skladišča.

V tem obdobju so se sindikatu neprekinjeno oglašali tako tuji kot domači delavci z enakimi ali zelo podobnimi težavami: neplačane nadure, nepregleden obračun plač, pritiski zaradi sindikalnega organiziranja ter pomanjkljivosti na področju varnosti in zdravja pri delu. Sindikat je zato kot zakoniti predstavnik delavcev nemudoma zahteval sestanek z delodajalcem, da bi o težavah razpravljali in poiskali rešitve. Kljub preteku časa delodajalec do danes ni izkazal pripravljenosti na sestanek niti volje za resničen dialog.

V takšnih okoliščinah dogodkov v Kukuljanovu ni mogoče obravnavati kot presenečenje, temveč kot posledico dolgotrajnega ignoriranja težav in zavračanja dialoga. Dogodki tudi niso osamljeni primer. Le nekaj dni prej, 7. januarja, so delavci v supermarketu Plodine v Biogradu na Moru prekinili delo zaradi neprimernih delovnih pogojev, natančneje zaradi dela v mrazu, ki je ogrožal njihovo zdravje. Do prekinitve dela je prišlo šele po tem, ko so opozorila glede nedelujočega ogrevalnega sistema ostala brez odziva. Po prijavi sindikata je inšpektor za varnost in zdravje pri delu že naslednji dan opravil nadzor, pri katerem so bile ugotovljene pomanjkljivosti, uradne ugotovitve pa bodo znane po izdaji odločbe pristojnega inšpektorata.

Časovna bližina obeh dogodkov dodatno potrjuje, da ne gre za naključne incidente, temveč za ponavljajoč se vzorec, ki brez spoštovanja delavskih pravic in resnega dialoga grozi z nadaljnjo eskalacijo.

Poseben problem predstavlja tudi način določanja plač prek dodatkov oziroma tako imenovanih stimulacij za delovno uspešnost. Po navedbah delavcev je osnovna plača v Plodinah praviloma postavljena na raven minimalne plače, preostanek dohodka pa predstavljajo mesečni dodatki, vezani na delovno mesto. Ta skupni znesek je delavcem pogosto predstavljen kot njihova fiksna osnovna plača. V praksi pa se stimulacije, kadar nadrejenim nekaj ni po volji, enostavno ukinejo – delno ali v celoti, včasih tudi trajno.

Čeprav delodajalec trdi, da se stimulacije dodeljujejo mesečno na podlagi delovne uspešnosti, se v resnici uporabljajo kot sredstvo kaznovanja. Posledično so lahko delavci daljše obdobje prikrajšani za 300 ali celo 500 evrov mesečno, kar mnoge prisili, da sami podajo odpoved. Hkrati pa je kljub množičnemu ukinjanju stimulacij odpovedi s strani delodajalca zelo malo, kar jasno kaže, da ne gre za slabe delavce, temveč za neformalen sistem sankcioniranja brez jasnih meril, pisnih obrazložitev in preglednih pravil. Izkušnje delavcev kažejo tudi, da se ta sistem uporablja za zastraševanje, saj lahko že vprašanja o delovnih pogojih ali včlanitev v sindikat vodijo do ocene, da delavec »ne dela dovolj dobro«.

Delavci niso problem. Problem je sistem, ki dopušča prenizko plačilo njihovega dela, ogrožanje njihovega zdravja in utišanje njihovega glasu. Ko delavci v različnih mestih in v razmiku le nekaj dni posežejo po prekinitvi dela, to ni naključje – to je alarm. NSRH ne bo sodeloval pri ohranjanju videza normalnosti tam, kjer normalnosti ni. Pravice se ne morejo odlagati, dialog se ne more zgolj igrati, delavci pa niso potrošno blago brez posledic.

Kar zadeva tuje delavce, sindikat poudarja, da dokler dopuščamo, da so pri katerikoli delavski pravici v slabšem položaju kot domači delavci, delodajalcem odpiramo bazen poceni delovne sile. Tuje delavce delodajalci ne zaposlujejo zato, ker bi bili »konkurenčnejši«, temveč zato, ker so strukturno ranljivejši – odvisni od delovnega dovoljenja, bivanja, ki ga pogosto nadzira delodajalec, jezikovno in pravno slabše informirani ter v stalnem strahu pred izgubo zaposlitve, ki pomeni tudi izgubo pravice do bivanja. To neravnovesje moči pa na koncu plačajo vsi delavci.

***Prispevek je pripravljen na podlagi objavljenega medijskega članka ter dopolnjen s komentarjem in pojasnili Neodvisnega sindikata delavcev Hrvaške (NSRH).