Predhodni zdravstveni pregled

Delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela pred nastopom dela napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled.

Stroške preventivnega zdravstvenega pregleda nosi delodajalec. Delavec namreč zaradi ugotavljanja zdravstvene zmožnosti za delo ne sme imeti nobenih stroškov. Delavca v tem smislu varujeta dva zakona:
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 28. členu določa: »Zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu«.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki v 14. členu določa: »Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj«.

Preizkus teoretične usposobljenosti za varno in zdravo delo

Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob vstopu v sistem zaposlitve, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Delodajalec usposablja svoje delavce v skladu s programom usposabljanja iz 38. člena ZVZD-1.

ZVZD-1 v 38. členu glede periodike določa, da mora delodajalec za delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše, določiti in zagotoviti obvezne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti najmanj vsaki dve leti.

Delovna mesta in prostori

Temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme, na primer peči, ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa.

Dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka višji od 30 stopinj Celzija, ki je izmerjena v okviru državne mreže meteoroloških postaj ali postaj, vpisanih v register meteoroloških postaj, se lahko izvajajo pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, jim mora delodajalec zagotoviti ustrezno zaščito pred vplivi sonca.

Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

Hrup na delovnem mestu

Največje dopustne ekvivalentne ravni hrupa za nemoteno delo pri posameznih vrstah delovnih opravil znašajo med 40 db(A) in 80 dB(A), odvisno od virov hrupa in zahtevnosti delovnih opravil.

Poklicna bolezen – kako začnem postopek priznavanja?

Izpolnite vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki je priloga pravilnika in je objavljena tukaj: http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2023-01-0456-p2.pdf

Vlogi morate priložiti:

1. Kopijo pisnega izvidaali mnenje zdravnikaz diagnozo bolezni, za katero menite, da bi bila lahko poklicna
2. Kopijo zdravstvene dokumentacije (zdravstveni karton), ki jo hrani vaš izbrani zdravnik
3. Izpis obdobij zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki ga pridobite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Obr. ZPIZ 10344-3-1 Vloga za izpis obdobij zavarovanja v RS).

Če jih lahko pridobite, predlogu priložite še naslednje dokumente:

1. Izjavo (oziroma Izjave) o varnosti z oceno tveganjasedanje in prejšnjih zaposlitev
2. Izvide zdravstvenih pregledov delavca(izvide pregledov pri specialistu medicine dela, prometa in športa, na katere vas pošilja delodajalec)
3. Dodatne dokumente, za katere menite, da bi bili lahko koristni pri ugotavljanju vzročne zveze med vašo boleznijo in delovnim mestom oziroma delom, ki ga (ali ste ga) opravljali

Z vašim soglasjem vam lahko pri izpolnjevanju vloge pomagajo pooblaščeni izvajalec medicine dela, specialist, ki je obravnaval bolezen, za katero se sumi, da je poklicna, izbrani osebni zdravnik ali strokovni delavec za varnost pri delu.


Vso izbrano dokumentacijo pošljite na naslov:
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa
Grablovičeva ulica 42
1000 Ljubljana

Poškodba pri delu

Delodajalec nezgodo in poškodbo pri delu prijavi elektronsko prek portala SPOT. Na portalu SPOT delodajalec izpolni podatke splošnega dela obrazca.

Podatke splošnega dela obrazca, ki bodo s strani delodajalca in ZZZS vpisani v portal SPOT, bosta z oddajo prijave v svoj informacijski sistem prejela tako Inšpektorat RS za delo kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Delodajalec prijavi vsako poškodbo pri delu, ki ima za posledico vsaj en dan odsotnosti z dela (vsaj en dan bolniškega staleža), prijaviti pa je treba tudi vsako smrtno in kolektivno nezgodo oziroma poškodbo.

Podatke splošnega dela obrazca, ki jih je izpolnil delodajalec na portalu SPOT prejme osebni zdravnik delavca. Če zavarovanec nima osebnega zdravnika v Republiki Sloveniji pa ima stalno prebivališče, lahko zdravstveni del obrazca izpolnijo tudi drugi zdravniki, ki opravljajo ustrezno dejavnost. Po obvestilu, da je pri določenem zavarovancu prišlo do poškodbe pri delu, osebni zdravnik na podlagi podatkov iz splošnega dela obrazca in njegove ocene (npr. na podlagi zdravniškega pregleda, morebitne medicinske dokumentacije, pogovora z zavarovancem), izpolni podatke zdravstvenega dela obrazca, ugotovitve pa zapiše tudi v zdravstveno dokumentacijo ter označi razlog obravnave 04 – poškodba pri delu, ki se upošteva pri nadaljnjem uveljavljanju pravic, ta razlog pa označi tudi na vse izdane listine, s katerimi napotuje zavarovanca/poškodovanca na nadaljnjo obravnavo.

Bolniški stalež

Razlog začasne zadržanosti od dela morate osebnemu zdravniku sporočiti na dan nastopa razloga oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante osebnega zdravnika.

Pri bolnišničnem ali stacionarnem zdraviliškem zdravljenju je treba razlog začasne zadržanosti od dela sporočiti najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante osebnega zdravnika po zaključku zdravljenja. V teh primerih bo o tem odločal kar sam osebni zdravnik.

Osebni pregled pri osebnem zdravniku je v določenih primerih obvezen, med drugim najpozneje četrti dan od nastopa začasne nezmožnosti za delo, če se bo ta še nadaljevala, pred prvim predlogom imenovanemu zdravniku za odločanje o nadaljnji začasni nezmožnosti za delo ter v primerih pogostejših krajših bolniških odsotnosti.

Režim gibanja med bolniško odsotnostjo

Prikaz

Odobritev odhoda v tujino

Za odobritev odhoda zavarovanca v tujo državo je edini pristojen imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija. Za odhod v tujino mora imeti zavarovanec dovoljenje imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije (posebna odločba).

Imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija odobri odhod v tujino le, če odhod v drugo državo ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca in je hkrati podan eden od naslednjih razlogov: če bo zavarovanec v tujini opravljal zdravstvene storitve ali če je podan drug opravičljiv osebni razlog.

Vloga za odobritev odhoda v tujino:
Vloga

Sem v bolniškem staležu – kako se mi izračuna nadomestilo?

Imamo primer delavca, ki se je poškodoval na delovnem mestu februarja 2023. Gre torej za poškodbo pri delu, kar pomeni 100% osnovo.

Osnova za izračun bolniškega nadomestila pa ni tekoča plača, ampak povprečna plača v letu pred nastopom bolniškega staleža, torej je v primeru delavca osnova iz leta 2022.

Glede na podatke FURS je 100% osnova delavca iz leta 2022 13.173,65 EUR za 2088 ur, oziroma 6,31 EUR bruto na uro.

Če recimo želimo izračunati bolniško nadomestilo za marec 2026, pa moramo upoštevati še tako imenovani valorizacijski količnik, ki je za tega delavca 1,905 (glede na to, da se mu kot osnova upošteva povprečna plača iz 2022).

Najnovejše valorizacijske količnike si sicer pogledate v spodnji tabeli – če bi se našemu delavcu zgodila poškodba pri delu leta 2024, bi se mu upoštevala povprečna plača v letu 2023, in s tem bi bil njegov valorizacijski količnik 1,0465 (glej: marec 2023).