Z rastočimi poletnimi temperaturami postaja zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev ključni izziv tako v zaprtih prostorih kot na prostem. Visoke toplotne obremenitve namreč ne vplivajo le na udobje zaposlenih, temveč neposredno povečujejo tveganje za zdravstvene zaplete in delovne nezgode. Zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu delodajalcem nalaga jasne obveznosti za zaščito delavcev v obdobju ekstremnih temperatur.
Pravila za delo v zaprtih prostorih
Delodajalec mora med delovnim časom v vseh delovnih prostorih zagotoviti temperaturo zraka, ki ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve, pri čemer so izjema hladilnice, kjer veljajo posebni kriteriji za delo v mrazu. V skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih temperatura zraka v prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povišane zaradi same delovne opreme ali proizvodnega procesa. Če temperatura preseže zakonsko določeno mejo, mora delodajalec izvesti začasne ali dolgoročnejše tehnične ukrepe, med katere sodijo prerazporeditev ali skrajšanje delovnega časa, uvedba pogostejših in daljših odmorov, zmanjšanje intenzivnosti dela ter ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov. Kot dolgoročnejšo rešitev lahko delodajalec uvede tehnične izboljšave z namestitvijo dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, v skrajnem primeru, ko zdravja zaposlenih ni mogoče drugače zaščititi, pa se lahko odloči tudi za prekinitev delovnega procesa.
Posebna pravila za delo na prostem
Delavci v gradbeništvu, kmetijstvu in drugih panogah na prostem so v poletnih mesecih izpostavljeni izjemno visokim toplotnim obremenitvam, zato morajo delodajalci za te pogoje izvesti ustrezno ocenjevanje tveganja ter določiti varnostne ukrepe. Skladno s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih se lahko dela na prostem pri temperaturi zraka, višji od 30 stopinj Celzija, izvajajo samo pod pogojem, da so delavcem zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela na vsake dve do tri ure ter brezplačni brezalkoholni napitki. V času teh prekinitev mora delodajalec delavcem v največji možni meri zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi, pri opravljanju dela v jasnem in sončnem vremenu pa jim je dolžan zagotoviti tudi ustrezno zaščito pred vplivi sonca in UV-sevanja.
Priporočila Inšpektorata za delo
Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga vrsto preventivnih ukrepov, med katerimi je priporočilo za upoštevanje pravila minus sedem stopinj Celzija pri uporabi klimatskih naprav, kar pomeni, da naj temperatura v prostoru ne bo za več kot sedem stopinj nižja od zunanje. Za ustrezno hidracijo je priporočljivo popiti do tri litre brezalkoholnih pijač na dan, predvsem vode ob nadomeščanju elektrolitov, medtem ko se je uživanju alkoholnih pijač, slani prehrani in močnim začimbam treba strogo izogibati. Zaposlenim se svetuje nošenje lahkih in zračnih oblačil ter koriščenje kratkih in pogostih premorov v ohlajenih prostorih, kjer pa temperatura ne sme biti tako nizka, da bi nagla sprememba ogrozila zdravje. Zaradi optimizacije delovnega procesa je najbolj zahtevna dela smiselno opraviti zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka, pri delu v ekstremno visokih temperaturah pa se zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči vedno svetuje delo v paru. Za pravočasno ukrepanje je ključno tudi, da se vsi zaposleni podrobno seznanijo z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni za izpostavljenost človeškega organizma previsokim temperaturam.
Uspešno obvladovanje tveganj med vročinskimi valovi je namreč v prvi vrsti zakonska in moralna odgovornost delodajalca, saj dosledno izvajanje predpisanih ukrepov ne le varuje zdravje zaposlenih, temveč neposredno preprečuje resne delovne nezgode ter zagotavlja nemoten in varen potek delovnega procesa.
